Potem ko je v Sloveniji ime Marija najpogostejše žensko ime v vsaki od njenih statističnih regij, prav danes kristjani obeležujejo praznik Marijinega vnebovzetja (tudi veliki šmaren, velika maša, šmarno, velika gospojnica). Je eden izmed največjih krščanskih praznikov, ki so ga slavili že v apostolskih časih; kristjani se spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.

Osrednja slovesnost v baziliki na Ptujski Gori

Jure Sojč, glavni tajnik Nadškofije Maribor, je povedal, da bo v njihovi nadškofiji osrednja slovesnost v baziliki Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. »Praznovanje bomo pričeli že na predvečer praznika, ko je somaševanje vodil nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Po maši je bila procesija z lučkami. Sicer pa bo nadškof metropolit Cvikl vodil tudi današnjo osrednjo slovesnost,« je povedal Sojč

Jure Sojč: »Za kristjane je to velik praznik upanja.«

Najpomembnejši verski dogodek po reformaciji

Poudaril je, da gre za najstarejši Marijin praznik. »Že zelo zgodaj so kristjani obhajali praznik Marijinega zaspanja in kmalu potem njenega Vnebovzetja ter se z njo veselili zmage, ki je bodo deležni tudi oni. Od samih začetkov krščanstva je bila prisotna vera v to, da Marijino telo ni trohnelo v grobu. Za kristjane je to velik praznik upanja. Ta praznik sporoča današnjemu svetu, ki obožuje telo, da je dvoje teles v nebesih: Kristusovo poveličano telo in Marijino vnebovzeto telo. Carl Gusav Jung je razglasitev dogme Marijinega Vnebovzetja leta 1950 označil za najpomembnejši verski dogodek po reformaciji. Jungovo veliko veselje je bilo v tem, da je ob ženinu v nebesih tudi nevesta. Tudi nam je dana gotovost, da smrt nima zadnje besede. Vsakokrat pri sveti maši duhovnik povzdigne sveto hostijo in izreče: ‘kdor uživa ta kruh, bo živel vekomaj!’ Marija, ki je bila prva živa posoda svete evharistije, ni umrla, ampak je prejela nagrado, zato nekaj podobnega čaka tudi nas. Hkrati pa nam ta praznik pravi, da je življenje v Bogu lepo,« poudarja Sojč.

Častilci jih radi obiščejo

Vsaka škofija ima svoje Marijino romarsko središče, kjer škofje obhajajo slovesne svete maše. »Mariborska nadškofija ima Ptujsko Goro, škofija Celje Petrovče, škofija Murska Sobota Turnišče, nadškofija Ljubljana Brezje, škofija Novo mesto Zaplaz in škofija Koper Sveto Goro nad Novo Gorico. To so glavna Marijina romarska središča slovenskih škofij, je pa še mnogo manjših, ki jih romarji in Marijini častilci radi obiščejo,« je razložil Sojč.

Jure Sojč: »Ob glavnih Marijinih romarskih središčih slovenskih škofij je še mnogo manjših, ki jih romarji in Marijini častilci radi obiščejo.«

Obnove z darovi vernikov, ponekod pomagajo občine

Sogovornika smo povprašali še o stanju cerkva v nadškofiji in kako pridobivajo sredstva za obnove. »Po večini župnij naše nadškofije ljudje sami s svojimi darovi vzdržujejo cerkve in jih obnavljajo tudi s svojimi obnavljajo. Pri večjih obnovah ponekod pomagajo občine, tu in tam pa kakšna župnija uspe pridobiti sredstva na domačih in evropskih razpisih. Hvaležno lahko rečem, da je bilo na tem področju v zadnjih dveh desetletjih narejenega veliko dobrega,« pravi Sojč in o cerkvi v Košakih dodal, da je že odkupljena. »Posvečena bo 28. septembra, ob 11. uri. Res še ni dokončana, še kar nekaj stvari bo potrebno postoriti preden bo povsem zaključena, vendar je dovolj, da se cerkev lahko posveti. Ta cerkev v Košakih je znamenje naše velike povezanosti in solidarnosti. Brez pomoči dobrih ljudi ne bi uspeli odkupiti cerkve in nadaljevati z deli,« dodaja Sojč.

Jure Sojč: »Cerkev v Košakih še res ni povsem dokončana, a je odkupljena in bo posvečena 28. septembra.«

Osrednja slovesnost bo v baziliki Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.

Mladi do cerkve vedno pristnejši in bolj iskreni

Odnos mladih do Cerkve po njegovih besedah postaja vedno pristnejši in iskren. »Mladi, ki so del živega občestva Cerkve, so del tega zaradi osebne vere. So tudi bolj direktni in povedo kaj jih moti. Običajno imajo od Cerkve velika pričakovanja. Kar je tudi prav. Mladi iščejo Kristusa in če Cerkev ne ponuja tega zakar je bila ustanovljena, potem se zgodi, da mladi odidejo. Čeprav se na zunaj zdi, da je mladih v Cerkvi manj kot jih je bilo pred leti, pa je potrebno povedati, da jih veliko aktivno sodeluje v različnih cerkvenih gibanjih. Nepošteno bi bilo reči, da mladi niso verni ali, da so manj verni kot nekoč. Vsak ima svojo pot vere in svojo pot nevere. Pomembno je, da so mladi do sebe iskreni. Tisti mladi, ki po osebnih turbolencah in iskanjih prestopijo prag Cerkve in želijo tesneje zaživeti v občestvu Cerkve vedo zakaj so kristjani,« je sklenil Sojč.

Vsakoletni romarski shod tudi na Vurberku

Današnji velik romarski praznik bo tudi na Vurberku, kjer je župnijska cerkev posvečena devici Mariji vnebovzeti in ob ptujskogorski baziliki, sicer tudi posvečeni zavetnici Mariji, tega dne najbolj obiskana cerkev v mariborski nadškofiji.

Dr. Avguštin Lah: »V vurberški župnijski cerkvi bosta dve maši, in sicer prva ob 8. uri, druga, slovesna, pa ob 10. uri.«

Somaševanje okoliških župnikov

Na ta praznični dan že več kot stoletje – to je moč ugotoviti iz župnijske kronike Vurberka – v ta kraj romajo številni verniki iz Slovenskih goric in Dravskega polja. Kot je osrednji mariborski spletni medij Maribor24.si povedal vurberški župnik dr. Avguštin Lah, bosta v vurberški župnijski cerkvi dve maši, in sicer prva ob 8. uri, druga, slovesna, pa ob 10. uri. »Slovesno bogoslužje bo vodil teolog in filozof morale, ki velja za enega naj bolj prodornih komentatorjev dogajanja v slovenskem družbeno političnem prostoru pa tudi na cerkvenem področju dr. Ivan Štuhec, ki je obenem direktor Zavoda Antona Martina Slomška v Maribora,« je pojasnil Lah in dodal, da bodo poleg njega somaševali še okoliški župniki Ivan Vodeb iz sosednje župnije Sv. Martin pri Vurberku, Jožef Škofič župnija Sv. Urbana iz Destrnika ter Martin Bezgovšek, sicer upravitelj župnije Sv. Barbare v Koreni. Slavnostno mašo bodo popestrili z nastopom korenskega pevskega zbora.

Dr. Avguštin Lah: »Slovesno mašo bo, kot je to že tradicija, spremljala procesija s štirimi evangeliji okrog »kanonberga« oziroma topovskega brega.«

Tradicionalna procesija in kramarji, letos še srečelov

Tudi letošnjo slovesno mašo bo, kot je to že tradicija, spremljala procesija s štirimi evangeliji okrog »kanonberga« oziroma topovskega brega. Po maši bo pred cerkvijo pogostitev, župnijski svet pa bo vernikom pripravil še srečelov, saj za vurberško cerkev zbirajo denar za nakup novih orgel, seveda pa na Vurberku ne bo šlo niti brez kramarjev, ki na stojnicah ponujajo suho robo in lectova srca.

Povezava med župljani

»Žegnanje je dogodek, ki poveže župljane v počastitev praznika, kateremu je posvečena cerkev.  Gre tudi za pripadnost k temu občestvu, da ga prebudimo in krepimo lastno vero, upanje ter misel na božjo prisotnost. Ta se namreč krepi ob srečanju z drugimi,« še je med drugim dejal vurberški župnik.

Lepo vreme naj bi obetalo lepo jesen

Včasih je veljalo, da je za praznik Marijinega vnebovzetja prepovedano delati in se veseliti. Tisti, ki bi tega dne obiral sadje, bi padel z drevesa, zlomil bi si nogo, lahko bi ga celo pičila tudi kača. Nekoč so ob tem prazniku blagoslovili zelišča in rože, ki so jih ljudje prinašali v cerkev, duhovnik pa jih je blagoslovil s posebnim obredom. Doma naj bi jih branile pred ognjem in strelo.

Ker v tem času zorijo lešniki, ki naj bi jih Marija delila v nebesih, so včasih gospodinje pekle bel kruh in delile tistim, ki so pomagali žeti pšenico. Kmetje so si 15. avgusta želeli lepega vremena, kar naj bi pomenilo dobro letino, saj naj bi veljal pregovor, da bo lepa jesen, če bo na ta dan lepo vreme. Tudi Podobnega mnenja so bili tudi vinogradniki, saj naj bi zanje bil rek: »Kadar velikega šmarna sonce peče, tedaj dobro vino v sod poteče«.