V mestu Zhengzhou, glavnem mestu kitajske province Henan, bo v prihodnjih mesecih v sklopu razstave krajinskih ureditev Garden Expo na ogled paviljon mesta Maribor. Grajeni objekt po zamisli arhitektke Mateje Katrašnik, ki predstavlja naravne in kulturne znamenitosti Maribora in Slovenije, bodo za javnost odprli prihodnji teden.

Na razstavi, ki jo že enajst let vsakič v drugem mestu prireja kitajsko ministrstvo za stanovanjsko in prostorsko problematiko, bodo na 119 hektarjih zelenih površin postavljene arhitekturne rešitve iz 74 kitajskih in 18 drugih mest. Letos bo potekala v mestu Zhengzhou, kjer živi osem milijonov ljudi in velja za eno najhitreje rastočih kitajskih mest.

Predstavitev naše lepe krajine in mesta

Razstava bo potekala od septembra letos do maja prihodnjega leta. “Za Maribor, regijo in Slovenijo je to lepa priložnost predstavitve naše lepe krajine in mesta,” so za STA povedali na mariborski občini.

Poleg povečanega obiska turistov s Kitajske si od postavitve tega paviljona, ki ga bo videlo več milijonov ljudi, obetajo tudi lažjo uresničitev velikopoteznih načrtov za razvoj mariborskega letališča. “Postavitev paviljona je potrebno gledati tudi skozi prizmo projekta, ki ga uresničuje tuji investitor na mariborskem letališču, kjer so predvidne direktne letalske linije s kitajskimi mesti,” so pojasnili.

Občina je finančno pokrila arhitekturno rešitev, ki jo je izbrala na javnem razpisu na podlagi najnižje cene, drugih stroškov pa naj ne bi imela, saj so gostitelji razstave Garden Expo prevzeli nase stroške postavitve in vzdrževanja objekta.

Rešitev notranje prenove Hiše Stare trte

Izbrano podobo paviljona je izdelala arhitektka Mateja Katrašnik, ki je med drugim avtorica rešitve notranje prenove Hiše Stare trte na Lentu ter soavtorica načrtovanega muzeja v spomin na ruske vojne ujetnike v Melju.

Oblika 1700 kvadratnih metrov velike mariborske parcele na razstavi sledi topografiji širšega območja Maribora in njegove okolice. “Osnovna ideja predstavitvenega paviljona je promocija lokalnega karakterja in lokalnih značilnosti regije obiskovalcem razstave. Pri oblikovanju krajine je bil izbran celostni pristop, tako da se ob oblikovanju krajinske ureditve paviljon dvigne kot del krajine. Kot naslon in teoretično ozadje je bila prikazana geostrateška lega mesta kot njegova vrednota in posebej je bila izpostavljena zgodba o Stari trti, ki jo imamo resnično edini na svetu, najstarejšo na svetu,” o svojem delu pravi arhitektka.

V paviljonu tudi vodna površina 

Znotraj betonskega paviljona, na katerega se je mogoče povzpeti po zaviti klančini ali stopnišču, je razstavni prostor, namenjen predstavitvi regije in mesta. Mimo njega pa je speljana vodna površina, ki simbolizira Dravo.

“Dobiti takšno priložnost je za vsakega arhitekta velik izziv, saj so to nevsakdanji objekti posebne rabe, s katerimi se ne predstavlja posameznik, temveč nosi odgovornost za predstavitev svojega okolja, mesta, države, naroda in pomaga sooblikovati prepoznavnost v svetu,” še pojasnjuje Katrašnikova.

STA