Hoški občinski svet je na  seji po skrajšanem postopku z enim samim glasom proti potrdil spremembe odloka o občinskem prostorskem načrtu, s katerim so zaradi projekta Magna predvideno sečnjo rogoškega gozda za zagotavljanje nadomestnih zemljišč s sprva načrtovanih 8,62 zmanjšali na štiri hektarje.

Predpisana tudi usposobitev nadomestnih kmetijskih zemljišč,

V občini Hoče Slivnica so februarja letos potrdili doslej veljavni odlok, ki se nanaša na umestitev nove proizvodne cone za potrebe avstrijsko-kanadskega investitorja. V okviru projekta, ki posega na sedanja kmetijska zemljišča, je namreč predpisana tudi usposobitev nadomestnih kmetijskih zemljišč, ki jih nameravajo urediti na območju rogoškega gozda.

Ker se je del lokalnega prebivalstva preko različnih civilnih pobud uprl sečnji gozda, je župan Marko Soršak pred poletjem pripravil spremembe, ki ne bodo tako zelo posegle v gozdne površine. Ob tem je poudaril, da se sprememba nanaša le na nadomeščanje kmetijskih zemljišč za prvo fazo Magninega projekta, medtem ko bo za vse nadaljnje faze širjenja proizvodne cone treba iskati nova nadomestna zemljišča po celotni regiji oziroma državi.

Več civilnih pobud je že vse od razgrnitve načrtov nasprotovalo poseku gozda

V času poletnih počitnic je potekala tudi javna razgrnitev sprememb in dopolnitev prostorskega načrta, civilna pobuda Rešimo Rogoški gozd pa je bila na avgustovski javni razpravi nenaklonjena tudi tej rešitvi. V najbolj aktivni civilni pobudi so takrat predlagali rešitev za vseh 8,6 hektarja gozda, a je po besedah hoškega župana za to zmanjkalo časa.

Več civilnih pobud z območja okoli načrtovane Magnine tovarne, ki v prvi fazi predvideva gradnjo lakirnice in zaposlitev okoli 400 ljudi, je že vse od razgrnitve načrtov nasprotovalo poseku tamkajšnjega gozda. Sprva načrtovani obseg so na občini uspeli prepoloviti s tem, da bodo zemljišča uredili v nekdanji Darsovi separaciji.

Z iskanjem nadomestnih zemljišč že začeli

Civilne pobude sicer še bolj skrbi, kaj bo z gozdom v prihodnjih fazah, ko je predvidena širitev Magnine tovarne. Dokumentacija namreč omogoča nadaljnjo sečnjo, če ne bo druge rešitve, pri čemer gre v vseh fazah za skupaj kar 66 hektarjev.

Da bi se dodatni sečnji gozda izognili, je treba poiskati druga nadomestna zemljišča. Po besedah župana Soršaka so z iskanjem že začeli in prošnje naslovili na ostale slovenske občine. Večinoma so prejeli negativne odgovore, so se pa pozitivno odzvali v občini Rače Fram, obstaja pa tudi možnost, da bi za zagotovitev skupaj kar 66 hektarjev potrebnih nadomestnih zemljišč vskočile tudi dolenjske občine, kjer si po besedah Soršaka zaradi številnih gozdov želijo novih kmetijskih površin.

Verjamejo v investicijo

O tem, da njihova prizadevanja v zadnjih mesecih, s katerimi so na občinski strani odpravili bolj ali manj vsa odprta vprašanje glede projekta, niso bila zaman, Soršak za zdaj še ne želi razmišljati. Kot je dejal, bo to jasno kmalu, saj se v naslednjih dneh iztečejo roki za pritožbo na izdajo okoljevarstvenega soglasja, za zdaj pa so po njegovem odprte še vse možnosti.

“Verjamem, da bo na koncu do investicije le prišlo, s tem pa bomo dobili v regiji nova delovna mesta in možnost višjih plač,” je še vedno optimističen hoški župan.

STA