Občina Duplek je partner v projektu Drava Natura 2000. Uradni začetek projekta z akronimom »zaDravo« sega v december 2019, ko je bila potrjena vloga in podpisana sofinancerska pogodba. Gre za projektno partnerstvo Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcije Republike Slovenije za vode, ZRS Bistra Ptuj in občin Duplek, Starše ter Središče ob Dravi, vodi in koordinira pa ga Regionalna razvojna agencija Podravje – Maribor. Skupna vrednost projekta znaša 6.221.498,76 evrov, sofinanciran pa je iz prednostne naložbe »Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami« iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Namen projekta je ohranjanje narave in dvig kakovosti življenja v Dravskem obrečnem prostoru tako za ogrožene živalske in rastlinske vrste kot tudi za človeka. Reka Drava, med Mariborom in državno mejo pri Središču ob Dravi ter njeni pritoki, ima izražene posebne naravovarstvene in okoljske lastnosti, povezane s pestrostjo rečnih in obrečnih habitatov številnih ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih živalskih in rastlinskih vrst. Drava in območja ob Dravi niso določena le kot posebna varstvena območja Natura 2000, ampak tudi kot posebne naravne vrednote in zavarovana območja.
Na območju gramoznice in v Dvorjanah so bile izvedene številne aktivnosti
Kot pravi Natalija Jakopec, direktorica dupleške občinske uprave in vodja projekta, bodo na projektnem območju vzdolž reke Drave izvedene številne aktivnosti, osredotočene na ohranjanje štirih habitatnih tipov ter izboljšanje stanja in ohranjanja enajstih rastlinskih in živalskih vrst. “Aktivnosti so usmerjene v obnovo stranskih rokavov, mrtvic ter rečnih zatokov, oblikovanje mreže novih vodnih habitatov, odstranitev zarasti in mulja na prodiščih, obnovitev vrstno pestrih suhih travišč, pomladitev tipičnih gozdnih sestojev, odkup zemljišč, ki so podvržena bočni rečni eroziji; nekatera bodo prepuščena naravnim sukcesijskim procesom, druga bodo pridobila funkcijo ugodnih prehranjevalnih, razmnoževalnih habitatov in selitvenih koridorjev. Z ustreznimi ukrepi bomo neposredno izboljšali stanje v naravi in revitalizirali kulturno krajino ter s tem izboljšali stanje ciljnih vrst in habitatnih tipov v neugodnem stanju.”
Vrednost ukrepov, ki bodo izvedeni na območju občine Duplek, je ocenjena na 182.473 evrov in vključuje stroške nakupa zemljišč, potrebnih za vzpostavitev mejic in ekstenzivnih travišč, izvedbo zasaditev ter stroške izdelave in postavitve interpretacijskega poligona.
V teh dneh so rezultati izvedenih ukrepov že opazni v naravi. “Izvedena je bila zasaditev mejic in travišč na zemljiščih vzhodno od gramoznice ter ob vodozbirni površini Mlinskega potoka v Dvorjanah, vse z namenom izboljšanja ohranitvenega stanja rjavega srakoperja s ciljem povečevanja prehranjevalnega in gnezditvenega habitata te vrste. V okviru zasaditve avtohtonih drevesnih (divja češnja, divja jablana, skorš, brek, poljski javor, hrast, beli gaber) in grmovnih (črni trn, glog, rumeni dren, brogovita, dobrovita, leska) vrst je bilo na našem območju posajenih skupno 3970 sadik, od tega 387 drevesnih in 3583 grmovnih. V okviru setev travne mešanice z dodatkom žit pa bosta ponovno vzpostavljena dva hektarja ekstenzivnih travišč,” je še pojasnila Natalija Jakopec.
Prihodnje leto bodo na območju gramoznice postavili še interpretacijski poligon
V okviru projekta, ki se bo zaključil predvidoma v drugi polovici leta 2023, bo na območju gramoznice postavljen še interpretacijski poligon, kjer bo med drugim vzpostavljena tudi izobraževalno-interpretacijska vsebina z namenom ozaveščanja prebivalstva o pomenu ohranjanja rjavega srakoperja. Rjavi srakoper je ptica selivka, ki prezimuje v Afriki, k nam pa se vrne konec aprila ali v začetku maja. Gnezdo si običajno splete v gostem trnovem grmovju (šipku, črnem glogu, robidah). Vali enkrat na leto in znese 3 do 6 jajc. Gnezdi od maja do julija. Za ohranjanje ptice je zato nujno varovanje tako gnezditvenega habitata (mejice, remize, posamične grmovne in drevesne vrste v kmetijski pokrajini) kot prehranjevalnega habitata (ekstenzivni travniki, visokodebelni sadovnjaki in druge ekstenzivno obdelane kmetijske površine). Rjavi srakoper prednostno pleni žuželke (kobilice, hrošče, poljske murne, metulje in bramorje) na ekstenzivnih travniških površinah, ne brani pa se manjših vretenčarjev (kot so npr. majhni ptiči, kuščarji, žabe, mali glodalci).
