Na Limbuškem nabrežju pri Mariboru je v zadnjem času zelo priljubljen Drava Center, ki predstavlja enega redkih uspešnih poskusov razvijanja turistične ponudbe ob reki Dravi. Poleg obstoječe gostinske in športne ponudbe nameravajo v prihodnosti po besedah vodje centra Boruta Rojsa postaviti tudi kamp, a imajo velike težave z urejanjem papirjev.
V prihodnje načrtujejo bungalove in kamp
Drava Center s kavarno na prostem, otroškimi igrali, športnimi površinami in izposojo plovil so na nabrežju Drave v Limbušu odprli pred petimi leti. Kasneje so dodali še restavracijo, v prihodnje pa načrtujejo še ureditev kavarne v objektu, bungalove in kamp.
Ideja za Drava Centra nastala v tujini
Center ob sončnih koncih tedna obišče tudi do 3000 ljudi. Gre za zasebni, družinski projekt, za katerega so idejo dobili med potovanji v tujini. “V drugih državah je veliko takšne ponudbe. Tam živi dogajanje ob vodi, pri nas pa delamo šele prve korake. Če pogledamo že samo čez mejo v Avstrijo, najdemo ogromno možnosti za preživljanje kakovostnega časa ob rekah in jezerih,” je za STA povedal Rojs.
V preteklosti so se tudi Mariborčani veliko več zadrževali ob Dravi, nato pa so se vzporedno z naraščanjem možnosti mobilnosti preusmerili v preživljanje počitnic ob morju ali v tujini. V zadnjem času pa se po besedah Rojsa vedno bolj zavedajo dragocenosti lokalnega okolja in radi uživajo tudi tam, a obstoječa ponudba zaenkrat ne dosega pričakovanj.
V Mariboru ni podpore lokalne skupnosti
Lokalne oblasti nimajo denarja za vlaganja v razvoj takšne infrastrukture, zasebne pobude pa se soočajo s številnimi ovirami. “Ni podpore lokalne skupnosti, ne znamo se povezovati, prej se ovira kot pa pomaga,” je povedal Rojs. Kot primer je navedel dolgoletne neizpolnjene obljube o izgradnji Dravske kolesarske poti v Sloveniji. “To je druga najbolj obiskana obrečna kolesarska pot v Evropi, a pri nas so se samo postavile table, ni pa zgrajenih ustreznih poti.”
Težave pri pridobivanju soglasij za postavitev kampa
Izpostavil je tudi številne težave pri pridobivanju vrste soglasij. “Da imajo ljudje možnost povezovati se z naravo in dejavno preživljati prosti čas, bi morala biti strategija države in mesta. Če omenim spet Avstrijo, je tam veliko lažje, pri nas pa si vedno znova izmišljajo nove zahteve, nova pravila. Stroga pravila so za vse, pa naj gre za otroška igrala ali čolne, zdaj bi radi kot avtomobile registrirali še supe,” je ogorčen Rojs.
S številnimi težavami, predvsem pri pridobivanju potrebnih soglasij na mariborski občini, se soočajo tudi pri načrtih za postavitev bungalovov in kampa, čeprav jih načrtujejo na doslej zaraslih, zapuščenih območjih. “Zdaj smo zadevo začasno opustili, da se zadeve malo umirijo, saj smo s tem izgubili ogromno energije,” je povedal Rojs. Zato o tem, kdaj bi bila lahko ta ideja uresničena, še ne more govoriti.
Na širšem mariborskem območju turistom do zdaj na voljo le en kamp
Povpraševanja je sicer veliko, saj je na širšem mariborskem območju zaenkrat turistom na voljo le en kamp, in sicer Camping Center Kekec v Radvanju pod Pohorjem, ki pa ima na voljo le 30 mest. “Maribor je bil že od nekdaj na križišču poti, a tega ne znamo izkoristiti. Manjka nam razvojnih smernic in skupnega nastopa – da bi vsi stopili skupaj in poskušali določene zadeve izvesti. To velja tudi za lokalno skupnost,” je izpostavil Rojs.
STA