V preteklih letih se je Maribor nenehno soočal z izzivi urbanega razvoja. Območja, ki so bila nekoč zapuščena ali premalo izkoriščena, postopoma dobivajo novo podobo in namen. Ena takih lokacij je tudi območje ob Puhovi ulici, ki se nahaja na vzhodnem robu mesta. Mestna občina Maribor je v sodelovanju z zasebnimi investitorji pripravila nov Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za to območje, ki obljublja spremembo prostora v vitalno mestno četrt s stanovanjskimi in poslovnimi objekti.

Ureditev je skladna z dolgoročnimi cilji

Novi OPPN, pripravljen s strani podjetja ZUM d.o.o., odgovarja na nujnost revitalizacije prostih mestnih površin južno od Puhove ulice. Pobudnik tega načrta je zasebni investitor, ki želi na zemljiščih zgraditi večstanovanjske in poslovne stavbe, vključno z enim hotelom. Namen načrta je predvsem oblikovanje sodobnega urbanega prostora, ki bo prispeval k izboljšanju kakovosti bivanja in gospodarskemu razvoju mesta.

Pri oblikovanju načrta so bili upoštevani številni dejavniki, vključno z veljavnimi prostorskimi akti Mestne občine Maribor (MOM) ter Urbanistično zasnovo mesta Maribor (UZMM). Pomembno je poudariti, da je predlagana ureditev skladna z dolgoročnimi cilji prostorskega razvoja Maribora, ki stremi k večji funkcionalnosti in privlačnosti mesta.

Zemljišče je trenutno opredeljeno kot kmetijsko

Območje, ki je predmet novega OPPN, se razprostira na približno 0,9 hektarjih zemljišč, ki se nahajajo ob priključku Puhove ulice na avtocesto Slivnica–Pesnica. Gre za območje, ki predstavlja obrobje mesta in trenutno (večinoma) ni zazidano ter posledično ni komunalno opremljeno. Zemljišča na tem območju so po trenutni namenski rabi opredeljena kot kmetijska zemljišča, vendar je njihova urbanizacija predvidena že dalj časa.

Po evidenci "dejanske rabe" je območje trajni travnik, v manjši meri drevesa in grmičevje ter v zanemarljivem delu pozidano in sorodno zemljišče ter njiva.

Novi OPPN je v celoti usklajen z veljavnimi prostorskimi akti MOM, kar vključuje tudi Dolgoročni plan občine Maribor za obdobje 1986–2000 ter Urbanistično zasnovo mesta Maribor. Slednja območje obravnava kot površino, namenjeno centralnim dejavnostim, kar vključuje tako stanovanjsko kot poslovno gradnjo. Zasnova predvideva, da se na tem območju gradi z nekoliko večjimi faktorji izrabe zemljišča (FIO), kar omogoča gostejšo in višjo zazidavo. Pomembno je tudi poudariti, da UZMM predvideva razvoj tega območja kot ključne točke za oblikovanje mestnega roba, ki bo služil kot prehod med urbaniziranim delom mesta in bolj zelenimi, podeželskimi območji v okolici.

[[image_1_article_68992]]

Zgraditi želijo večstanovanjske in poslovne stavbe, vključno z enim hotelom

Kot že omenjeno, predlagana prostorska ureditev vključuje gradnjo večih večstanovanjskih stavb, ki bodo namenjene različnim ciljnim skupinam prebivalcev, od mladih družin do starejših. Poleg stanovanjskih enot je predvidena tudi gradnja hotela, ki bo prispeval k razvoju turizma in poslovnega turizma v Mariboru.

Stavbe bodo zasnovane tako, da bodo zagotavljale visoko kakovost bivanja z upoštevanjem sodobnih energetskih standardov ter trajnostnih gradbenih praks. Pomemben del načrta pa je tudi ureditev gospodarske javne infrastrukture. Območje bo opremljeno z ustreznimi prometnimi površinami, ki bodo zagotavljale nemoten dostop do vseh objektov. Prav tako bodo poskrbeli za drugo infrastrukturo, t.j. kanalizacija, vodovod, elektrika in telekomunikacijska omrežja.

Osredotočenost na zeleni prehod

Celotna ureditev bo prilagojena potrebam sodobnega urbanega življenja, pri čemer bo posebna pozornost namenjena tudi zelenim površinam in javnim prostorom.

Na območje se umešča štiri večnadstropne stavbe v velikosti do 2.360 m2 zazidane površine oz. 16.300 m2 bruto etažnih površin. V te površine niso všteti možni izzidki do 1,2 m in balkoni do 2,0 m izven fasadne ravnine. V južnem delu območja se umešča hotelska stavba, ostale stavbe so namenjene bivanju. V stavbah bo približno 120 stanovanj, natančno število stanovanj se določi v projektni dokumentaciji.

Strehe stavb bodo ravne. Lahko se izvedejo kot strehe, ki so delno ali v celoti pokrite z rastlinjem in prstjo (zelena streha). V kolikor so izvedene kot intenzivne zelene strehe t.j. navadne ravne zelene strehe z debelejšo vegetacijsko plastjo iz trate, grmovnic, tudi dreves, se uporabljajo kot urejene zelene površine za prebivalce. Lahko se uredijo tudi kot strešni parki ali strešni vrtovi. 

[[image_2_article_68992]]

Spodbujali bodo medsebojno povezovanje

Pri oblikovanju urbanističnega koncepta so bila upoštevana številna programska izhodišča, ki se osredotočajo na zagotavljanje funkcionalnosti, trajnosti in estetske vrednosti novega naselja. Novi objekti bodo zasnovani tako, da bodo ustvarjali harmonično celoto z okoliškimi stavbami in naravnimi elementi. Uporaba sodobnih materialov in arhitekturnih rešitev bo omogočila, da se območje vizualno poveže z mestom, hkrati pa bo ohranilo svojo unikatnost. Poseben poudarek bo tudi na zasnovi javnih prostorov, ki bodo spodbujali družabno življenje in medsebojno povezovanje prebivalcev.

Predvidene so zelene površine, igrišča za otroke, prostori za rekreacijo in šport, kar bo dodatno prispevalo k visoki kakovosti bivanja na tem območju.

Zagotavljali bodo čim večje število sončnih ur

Predlagana prostorska ureditev upošteva naravne značilnosti terena, predvsem njegovo rahlo naklonjenost proti severu, kar omogoča optimalno postavitev stavb glede na sončno obsevanje. Kot zanimivost: pripravljena je bila tudi študija osončenja, ki zagotavlja, da bodo vsi objekti prejeli zadostno količino naravne svetlobe, kar je ključno za dobro počutje prebivalcev in energetsko učinkovitost stavb.

Objekti bodo razporejeni tako, da bo zagotovljeno čim večje število sončnih ur na vsaki lokaciji, kar bo pripomoglo k zmanjšanju potrebe po umetni razsvetljavi in ogrevanju.

Zaključeno bo v nekaj letih

Izvedba OPPN bo potekala v več fazah, pri čemer bo upoštevan časovni načrt, ki omogoča postopno gradnjo in urejanje območja. V prvi fazi bodo izvedena pripravljalna dela, ki vključujejo ureditev terena in osnovne infrastrukture. Nato bo sledila gradnja stanovanjskih in poslovnih objektov, ki bo predvidoma zaključena v nekaj letih.

Strokovne podlage, na katerih temelji predlagana prostorska ureditev, vključujejo podrobne analize prostora, študije prometnih tokov, geološke raziskave ter okoljske študije.

Mestna občina Maribor s tem projektom ne samo da odgovarja na potrebe po novih stanovanjskih in poslovnih površinah, temveč tudi postavlja nove standarde v urbanem načrtovanju. Želijo si, da bi območje ob Puhovi ulici postalo vzorčni primer sodobnega urbanega razvoja, ki povezuje potrebe prebivalcev z vizijo trajnostnega mesta prihodnosti.