Včeraj, 16. septembra 2014, se je pričel 13. Evropski teden mobilnosti, v katerem sodeluje 36 slovenskih občin, med njimi tudi Maribor. Današnji dan so poimenovali Dan mobilnosti invalidov. Na Trgu Leona Štuklja so se v dopoldanskih urah predstavila številna mariborska društva med njimi Društvo invalidov Maribor, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, Društvo paraplegikov severne Štajerske, Društvo vojnih veteranov, Sonček in številni drugi. V Mariboru naj bi bilo več kot tisoč slepih in slabovidnih oseb.
.be
Urbani sprehod po mestu, ki je novost evropskega tedna mobilnosti
Danes je potekal urbani sprehod po mestu, katerega organizator je bil Svet invalidov Mestne občine Maribor. Sprehod se je začel na Trgu Leona Štuklja po Jurčičevi in Gosposki do Glavnega trga in nato nadaljeval po Poštni ulici mimo Slomškovega trga nazaj na začetek. Udeležili so se ga tako predstavniki slepih in slabovidnih z belo palico, kot tudi invalidi na vozičku in člani s psi vodniki iz društva CANIC in REPS.
Invalidi, ki so se danes udeležili urbanega sprehoda po mestu, so enotnega mnenja, da so predvsem lastniki avtomobilov tisti, ki se ne zmenijo za invalide in brez slabe vesti puščajo avtomobile na parkirnih mestih za invalide ali pa zapakirajo pločnike in druge invalidom potrebne poti.
Psi so izbrani namensko in so v prvem letu testirani kar tri do štirikrat. »Po uvajalnem obdobju gre pes v specialno šolanje oz. treniranje, cca. 6 do 8 mesecev. Šolanje je odvisno od tega, kako hitro se en na drugega privadita lastnik in pes. Za pse vodiče se odloča razmeroma malo ljudi, interesa ni predvsem zaradi skrbi za psa in mogoče tudi zaradi premajhne seznanjenosti ljudi z vsemi kvalitetami, ki jih pes vodič nosi,« je pojasnila Darinka Lečnik, predsednica Slovenskega združenja inštruktorjev – Centra za šolanje psov vodičev SLO – CANIS.
Maribor postaja prijaznejše mesto invalidom, problem predvsem javni prevoz in stranišča
»Zadeve v mestu se izboljšujejo, urejajo se pločniki in poti za slepe in slabovidne. Zelo slabo je urejeno z javnim prevozom, v določene muzeje in podobne zadeve je vstop zelo težek, je pa res, da se pri novih gradnjah potrudijo, da nam olajšajo dostop. Eden izmed primerov je tudi Ljudski vrt,« je dejal Boris Klep, podpredsednik društva Paraplegikov severne Štajerske in dodal, da so v mestu problem stranišča za invalide, ki jih drugod kot v trgovskih centrih zelo težko najti. Le-ta naj ne bi bila primerno urejena kljub oznaki, da je stranišče primerno za invalide. »Komu je padlo na pamet v določena stranišča postavljati velike školjke, kjer še zdrav človek, ki obvladuje svoje telo ne more prav sedeti,« še dodaja Boris.
Invalidi, ki so se danes udeležili urbanega sprehoda po mestu, so enotnega mnenja, da so predvsem lastniki avtomobilov tisti, ki se ne zmenijo za invalide in brez slabe vesti puščajo avtomobile na parkirnih mestih za invalide ali pa zapakirajo pločnike in druge invalidom potrebne poti. Želeli bi si tudi ureditve klančin ob prehodih za pešce, ki so prestrme in nevarne.
Preberite več:
