Doktorska disertacija Sebastijana Valentana, župnijskega upravitelja Župnije Sv. Peter v Malečniku, nosi naslov: Vera in pravice vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji – zakonodaja in izzivi. Gre za študij pravnih normativov s področja medijske zakonodaje, znotraj katerih išče svoje mesto tudi glas vernika in Cerkve.
Dr. Sebastijan Valentan je za slovensko oddajo Radia Vatikan povedal, da so v doktorski nalogi zbrani vsi relevantni juridični viri, ki se bodisi posredno ali neposredno nanašajo na prezenco religije v množičnih medijih, in sicer vse od nastanka države konfederalnega tipa Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) pred sto leti pa do današnje države Slovenije. Gre za prvi tak pristop k celovitosti problematike, ki omogoča jasnejšo percepcijo ne le medijske slike, ampak tudi vseh drugih družbenih pojavnosti, ki so – ravno zaradi prvega – postavljene v širši kontekst z jasno določljivo komponento.

Leta 1945 so izginili časniki s katoliškim zaledjem, pojavili pa so se levo-socialistično usmerjeni dnevniki

»Religija, posebej še katoliška, je skupaj z verniki in cerkveno hierarhijo utrpela hude negativne posledice začenši od nastanka Federativne ljudske republike Jugoslavije od leta 1945 dalje. To se je na zvezni ravni brezdvomno konformiralo in nato javno deklariralo z ustavnim ločitvenim načelom, a ne med državo in verskimi skupnostmi, pač pa izrecno med državo in Cerkvijo,« pojasnjuje Valentan in dodaja, da so leta 1945 kot konsekvenca političnega boja izginili časniki s katoliškim zaledjem, na medijski areopag pa stopijo levo-socialistično usmerjeni dnevniki, ki so, kot poudarja, paradoksalno, a vendar dovolj povedno, tudi še danes z istimi imeni edini resni tiskani dnevniki v Sloveniji (Delo, Dnevnik, Večer). Katoliški verski listi so podvrženi državni cenzuri, tisk iz tujine je dostopen le redkim izbrancem, predvsem v znanstvene namene v knjižnicah.

Leta 1945 so kot konsekvenca političnega boja izginili časniki s katoliškim zaledjem, na medijski areopag pa stopijo levo-socialistično usmerjeni dnevniki, ki so paradoksalno, a vendar dovolj povedno, tudi še danes z istimi imeni edini resni tiskani dnevniki v Sloveniji (Delo, Dnevnik, Večer).

Valentan nadaljuje, da je Centralni komite Komunistične partije v Sloveniji leta 1946 določil, da mora Oddelek za agitacijo in propagando (Agitprop) osnovati ideološki program za boj proti veri in Katoliški cerkvi. »Ta boj se je izvajal v vseh porah javnega življenja in je trajal praktično vse do Titove smrti leta 1980. Po tem dogodku je Cerkev počasi začela stopati na javno prizorišče in ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar je smel leta 1986 prvič voščiti božične praznike preko javnih občil.«

Da bi povsem konkretno pristopil k aktualizaciji slovenskega problema, kot le-ta izhaja iz izhodiščnega naslova, je Sebastijan Valentan konsistentno proučeval ne le široko zakonodajo, ampak tudi Ustavo Republike Slovenije kot najvišji pravni akt, mednarodni Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih ter judikaturo Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije ter slovenskih sodišč različnih stopenj (tudi odločitve državnega tožilstva). »Pri slednjih, kadar smo želeli vpogledati v že zaključene in ne več pendentne primere, smo mestoma naleteli na avtokratično držo sodnega in državnotožilskega osebja in tudi drugih pritožbenih organov, kar je rezultiralo v dejstvo, da je bilo raziskovalno delo mestoma močno ovirano.«

FOTO: Vatican News

V doktorski disertaciji so sistematično in pravno argumentirano predstavljeni emblematični primeri iz slovenske medijske krajine

Poseben poudarek je v raziskovalnem delu namenjen vlogi državne Radiotelevizije Slovenija in njenemu postopnemu vključevanju oddaj z versko vsebino ter s tem povezanimi problemi.
Valentan pravi, da je ekskluzivnost doktorske disertacije med drugim v tem, da so sistematično in pravno argumentirano predstavljeni emblematični primeri iz slovenske medijske krajine, v katerih je prišlo do kolizije dveh pravic – pravice do svobode izražanja in verske svobode:
– fotografija poslanca, ki se z družino udeležuje svete maše na Brezjah, in ki je v tedniku objavljena ob bok družinski fotografiji nemškega nacističnega politika Goebbelsa;
– medijski napad na slovenskega kardinala Rodeta z očitki o očetovstvu;
– »abortivni lobij« in kazenska ovadba zoper generalnega tajnika SŠK;
– primer Strelnikoff: na naslovnici CD plošče se pojavi brezjanska Marija z okronano podgano namesto Jezusa v rokah;
– primer Duetto Eclipse: umetniška predstava, ko gola ženska z ljubimci pod svojim plaščem parafrazira podobo Matere Božje iz Ptujske Gore.

Sovražni govor, pravica do zasebnosti in osebnega dostojanstva, spodbujanje in razpihovanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime so le nekatere okoliščine, ki so v omenjenih primerih bile izpostavljene.

»Sovražni govor, pravica do zasebnosti in osebnega dostojanstva, spodbujanje in razpihovanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime so le nekatere okoliščine, ki so v omenjenih primerih bile izpostavljene.«

Doktorska naloga želi prispevati k večji odprtosti za vprašanja, povezana z vero v javnem okolju, posebej še v medijskem svetu, in pokazati, da imajo pravice vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji pravno podlago tako na ustavni kot zakonodajni stopnji.

Študij v Rimu je privilegij

Na vprašanje, kako je študirati v Rimu je Valentan odgovori, da je to seveda privilegij, a združen z veliko odgovornostjo do tistih, ki so ti ga zaupali. Ob koncu se je zahvalil takratnemu apostolskemu administratorju mariborske nadškofije dr. Stanislavu Lipovšku, upokojenemu celjskemu škofu, ki je zanj v Rim odposlal potrebna priporočilna pisma, izr. prof. dr. Stanislavu Slatineku za strokovno podporo, vodstvu papeškega kolegija Santa Maria dell’Anima v Rimu, kjer je preživel šest nepozabnih let, papeški univerzi Santa Croce in njegovim odličnim profesorjem z mentorjem prof. ddr. Stefanom Mücklom na čelu, kardinalu Francu Rodetu, apostolskemu nunciju dr. Ivanu Jurkoviču, svojemu nadškofu Alojziju Cviklu za zaupanje, slovenskemu veleposlaništvu pri Svetem sedežu ter, kot pravi, dragim domačim, sorodnikom in prijateljem za vso podporo in pomoč.

Dr. Sebastijan Valentan prihaja iz občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Dr. Sebastijan Valentan sicer prihaja iz občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Po študiju teologije v Mariboru je naprej študiral cerkveno pravo na Univerzi Santa Croce v Rimu, kjer je leta 2017 magistriral, zdaj pa še doktoriral. Je sodnik pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru in sodelavec Inštituta za kanonskopravne vede pri Katedri za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2020 je član Ekspertne skupine za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih pri Slovenski škofovski konferenci ter odvetnik in zastopnik v cerkvenih kazenskih postopkih. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ga je za mandatno obdobje do 31. 12. 2021 imenovalo za strokovnjaka Republike Slovenije v delovni Skupini odprte metode koordinacije za večjezičnost in prevajanje (OMC) pri Evropski komisiji. Ob tem je član več mednarodnih združenj in avtor številnih člankov.

 Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ga je za mandatno obdobje do 31. 12. 2021 imenovalo za strokovnjaka Republike Slovenije v delovni Skupini odprte metode koordinacije za večjezičnost in prevajanje (OMC) pri Evropski komisiji.