Univerza v Mariboru se je letos na lestvici Webometrics uvrstila na 2275. mesto, lani pa je zasedala 431. Zakaj je prišlo do tega padca in zakaj se UM uvršča slabše na različnih mednarodnih lestvicah kakovosti v primerjavi z UL in okoliškimi tujimi univerzami?
Objave o akademskih in neakademskih aktivnostih
Lestvico WEBOMETRICS vsakih šest mesecev objavi raziskovalna skupina Cybernetics Lab pri španski Consejo Superior de Investigaciones Cientificas (CSIC), ki je ena izmed vodilnih organizacij za temeljne raziskave v Evropi. Vključenih je več kot 20 000 visokošolskih izobraževalnih ustanov z vsega sveta.
Webometrics ne ocenjuje kakovosti spletne strani univerze, ampak kaže na uspešnost delovanja univerze glede na njeno vključenost v spletni prostor in sposobnost prenosa novo ustvarjenega znanja na celotno družbo. Če je uvrstitev na lestvici nižja od tiste, ki jo univerza pričakuje glede na svojo znanstveno-raziskovalno, pedagoško in družbeno uspešnost, je to znak, da na spletu objavlja premalo vsebin o svojih akademskih in neakademskih aktivnostih. Univerza v Mariboru je bila leta 2012 na 579. mestu, v letu 2013 na 431. mestu, v letu 2014 pa je padla za več kot 1800 mest ter pristala na 2275. mestu.

Tabela: Uvrstitve slovenskih in okoliških univerz na Šanghajski lestvici, QS lestvici in Webometrics in URAP lestvici v svetovnem merilu februarja 2014.
UM: Kriva je menjava domene
UM glavni razlog za padec razvrstitve glede na lanskoletno razvrstitev pripisuje lanski menjavi glavne domene univerze iz uni-mb.si v um.si: »Lani je iskalnik kot glavno domeno še prepoznal staro, letos pa zgolj novo domeno. Žal iz tehničnih razlogov veliko povezav drugih spletnih strani še vedno kaže na staro univerzitetno domeno in prav tako na stare fakultetne poddomene.«
»Obiske strani skrbno spremljamo, pri čemer klike na staro domeno rešujemo z avtomatskimi preusmeritvemi iz uni-mb.si na um.si. Vse bomo storili, da se bodo povezave na novo spletno stran v prehodnem obdobju uredile, kar bo postopoma izboljšalo razvrstitev univerze na tej lestvici,« so o ukrepih povedali na UM.
Na WEBOMETRICS so na to temo povedali: »Kvaliteta univerze je odvisna od njenega najšibkejšega člena. Uspeh ni odvisen le od raziskovalnih dosežkov, ampak tudi pravilnega postopanja univerze in njenih odločitev.«
Zakaj menjava domene?
Od 20. 10. 2010 je v Sloveniji možno registrirati dvoznakovno domeno. Univerza v Mariboru je bila med prvimi, ki je jeseni 2010 uredila zakup dvoznakovne domene – prošnja za domeno je bila poslana registratorju domen 15. 10. 2010.
»Pomensko ustrezne dvoznakovne domene so izredno iskane, saj si jih lažje zapomnimo in hitreje zapišemo. Pri stari domeni uni-mb.si je predstavljal še posebno težavo znak -, ki se v različnih nastavitvah na različnih sistemih pojavlja na različnih mestih na tipkovnici in ga je v govorni komunikaciji včasih težko definirati. UM.SI pa ima za univerzo še posebej primeren pomen (»um si«) in tako dodatno pripomore k prepoznavnosti,« o svoji odločitvi povedo na UM, kjer še dodajo, da menjava domene ni zahtevala dodatnih finančnih sredstev: »Menjava domene ni projekt, temveč proces, ki še poteka na različnih ravneh (npr. tudi v novi CGP) in tehničnih (računalniških) sistemih in nima vodje. Gre za usmeritev vodstva Univerze v Mariboru, ki se udejanja na več področjih.«
Slabe odločitve in podcenjevanje prisotnosti na spletu
Isidro F. Aguillo (The Cybermetrics Lab, IPP-CSIC) dodaja: »Osebno ne vidim razloga za spremembo domene, posebej zato, ker ni nobenih prednosti v menjavi uni-mb.si na um.si. Po mojem skromnem mnenju bi bila veliko boljša rešitev kakršnikoli URL z imenom »maribor«, kot npr. uni-maribor ali maribor.edu.si. Verjetno oseba, ki je bila odgovorna za menjavo, nima jasne ideje o vidnosti na spletu in spletnemu pozicioniranju. Prav tako, ko je bila sprememba narejena, je ni spremljala nobena »marketinška kampanja«, sledili niso nobeni specifični ukrepi, prav tako ni bilo predvideno nobeno prehodno obdobje. Torej na kaj kažejo letošnje nove meritve v primeru UM? Na slabe odločitve, pomanjkanje vodstvenih sposobnosti, slabo načrtovanje, premalo investicij in podcenjevanje prisotnosti na spletu.«
Če je uvrstitev na lestvici nižja od tiste, ki jo univerza pričakuje glede na svojo znanstveno-raziskovalno, pedagoško in družbeno uspešnost, je to znak, da na spletu objavlja premalo vsebin o svojih akademskih in neakademskih aktivnostih.
Aguillo nadaljuje: »In dobra novica? Povezava oz. domena si bo opomogla v letu ali dveh in s tem verjetno tudi prejšnja ocena. Drugo vprašanje pa je, zakaj je UM bila na lestvici med prvih 500 v letu 2013? Gledano le na »bibliometrične« podatke (kvaliteta in dosežki na področju raziskovanja) je UM bila takrat le na 848. mestu na svetu, torej je boljša ocena iz leta 2013 temeljila večinoma na prisotnosti na spletu, ki pa je letos padla zaradi omenjene menjave domene.«
Na Univerzi v Mariboru pravijo, da večje oz. metodološko dodelane raziskave na temo menjave domene ni bilo, potrebe pa so izhajale predvsem iz zapletenosti obstoječega načina (že omenjeni pomišljaj), vodila po enostavnosti ter potreba po konsolidaciji računalniških sistemov: »Učinki, z izjemo Webmetricsa (ta učinek bi bil enak, ne glede na to, katero novo domeno bi izbrali), so bili in so še izključno pozitivni,« še dodajo.
Okoliške univerze v večini boljše na mednarodnih lestvicah
Za mnenje smo povprašali tudi dr. Ludvika Toplaka, bivšega rektorja UM 1993-2002 in sedanjega predsednika AMEU-ECM ter prorektorja AMEU Alma Mater Europeaea, kakšno je njegovo stališče o kvaliteti študija na UM: »Letošnja lestvica kaže, da so v zadnjem letu mnoge tuje univerze, pa tudi Univerza na Primorskem, naredile velik korak v mednarodnem povezovanju in povečale svoj vpliv, s tem pa na lestvici napredovale. Tovrstne lestvice so dobrodošle, saj z njihovo pomočjo lahko merimo napredek posameznih inštitucij in jih med seboj primerjamo, spodbujajo pa tudi izboljšave dela na univerzah.«
Univerza v Ljubljani se redno uvršča med 500 najboljših na Šanghajski lestvici, prav tako okoliške univerze v Zagrebu, Gradcu. Na Univerzi v Gradcu dajejo velik poudarek na mednarodnem povezovanju in izobraževanju učiteljev in raziskovalcev: »Venomer stremimo k temu, da izboljšujemo kvaliteto svojega kadra, prav tako smo kot druga največja univerza v Avstriji bili nagrajeni za najboljši management.«  Vedno več programov in predavanj poteka v angleščini, kar povečuje prispevek univerze v mednarodni prostor: »Vzpostavili smo strateško sodelovanje med Univerzo v Gradcu in Tehnično univerzo na področju naravoslovnih znanosti, kjer študenti pridobijo kompetence in znanja z obeh institucij preko 20 različnih programov, ki so na voljo, večinoma v angleškem jeziku.«
Na Univerzi v Gradcu je 31 500 študentov, od tega 13% tujih študentov, od teh je bilo 219 slovenskih študentov v 2013/2014 (v lanskem letu 189).
Več konkretnega lokalnega in mednarodnega sodelovanja
Za primerjavo med študijem na UM in Univerzo v Gradcu, smo povprašali Klemena Gorenška, študenta klasičnega petja na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. V Mariboru je pred tem končal študij Medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
S študijem na UM je bil zelo zadovoljen, ni pa imel občutka, »da si na UM želijo prebiti meje sebe in postati univerza, ki bi nosila svoje ime in renome po celotni Evropi, po celem svetu«: »Nekako sem imel občutek, da jim kar nekako ugaja »malomeščanski sindrom« prvih na vasi, saj nisem nikoli imel občutka, da načrtno podpirajo stvari v katerih so njihovi študentje delali presežke.« Meni, da bi UM morala veliko bolj sodelovati z mestom kot takim in veliko bolj aktivno sodelovati v vseh aktivnostih celotne občine in celo širšega območja. »Profesorji bi morali veliko bolj spodbujati študente, da bi hodili na mednarodna tekmovanja, na konference, ter jih aktivno obiskovati, organizirati in študente tudi nagrajevati za najrazličnejša prizadevanja. V Gradcu sem recimo zaradi dobrih udejstvovanj na tekmovanjih brez prijave dobil štipendijo mesta Gradec in KUG za obetajočega študenta in zahvalo (tudi finančno) za dobre dosežke. Kaj takšnega v Sloveniji osebno še nisem videl,« zaključi Klemen.