Zveza društev Moja Mura je na Okrožno sodišče v Mariboru vložila tožbo zoper podjetje Kogal z zahtevo za ustavitev izvajanja dejavnosti na otoku v reki Muri v Ceršaku. Pričakujejo, da bo sodišče kompostarno zaprlo, lastniku pa naložilo sanacijo degradiranega območja.

Niti milimetra koraka naprej

V Zvezi društev Moja Mura so se za tožbo odločili, ker v skoraj 20 letih, odkar v Ceršaku stoji kompostarna, z opozorili in številnimi sestanki s pristojnimi "nismo naredili niti milimetra koraka naprej", je v pogovoru z novinarji povedal predsednik zveze Samo Tuš.

Kompostarna v Ceršaku je po Tuševih besedah ena največjih ekoloških bomb v tem delu Evrope, ki resno ogroža zdravje ljudi in naravno okolje. "Dolgotrajno kopičenje več kot 150.000 ton odpadkov na otoku v reki Mura že vrsto let povzroča nemogoče razmere za bivanje v kraju Ceršak, predstavlja nevarnost za ljudi, ogroženo je zdravje prebivalcev ob Muri, v nevarnosti pa je tudi več črpališč pitne vode na obrežju Mure," je navedel.

Opozoril je še, da naj bi obrat glede na svoje ime, torej kompostarna, predeloval odpadke v kompost, ki bi ga lahko uporabljali v kmetijstvu in vrtnarstvu. A to se ne dogaja in odpadki se odlagajo na otoku sredi Mure, je dejal.

Neustrezna lokacija

V Moji Muri pričakujejo, da bo sodišče na podlagi dokazov odločilo, da se kompostarna nemudoma zapre, od lastnika pa zahtevalo, da degradirano območje sanira. Da je treba območje sanirati, kompostarno pa umakniti z območja vira pitne vode, se strinja tudi poslanec Svobode Darko Krajnc, na katerega pobudo so o tej problematiki v ponedeljek govorili na sestanku na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Po Kranjčevem mnenju je kompostarna umeščena na popolnoma neustrezno lokacijo in "v tem prostoru in v teh razsežnostih ne more delovati". Na sestanku, na katerem sta bila med drugimi navzoča minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek, je izpostavil, da je bilo o kompostarni že veliko sestankov, a se problematika ni rešila.

Kot je še pojasnil Krajnc, so interes za rešitev problematike izrazili vsi navzoči na sestanku, toda ukrepati morajo skladno z zakonodajo. Dogovorili so se za revizijo dosedanjih postopkov. Prve povratne informacije pričakujejo v dveh tednih, v mesecu dni pa naj bi se ponovno sestali tudi s predstavniki civilne iniciative in se dogovorili o možnih ukrepih.

"Prav je, da civilne iniciative pritiskajo, morda pa bo to premaknilo kolesje, da se problematika naslovi podrobneje," je še dejal Krajnc.

Kompostarna v Ceršaku je največja v Sloveniji. Z zmogljivostjo 36.000 ton letno predstavlja kar tretjino vseh zmogljivosti v državi, težava pa je njena umeščenost v varovanem območju tik ob Muri, ki sodi v območje Natura 2000. Krajani na vse težje življenje ob njej aktivno opozarjajo že od leta 2017, ko je zaživela tudi civilna iniciativa. V tem času so pripravili več protestnih shodov, med drugim so na nevarnosti znova opozorili ob lanskih avgustovskih poplavah.

STA