Sezonska dela se pojavijo tam, kjer je sezonsko povpraševanje po delavcih večje od lokalne ponudbe in še vedno ostaja priljubljena možnost dodatnega zaslužka. Od 1. 4. 2024 je najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu 7,21 €.

Kako opravljati sezonsko delo?

Sezonsko delo se običajno opravlja na podlagi začasnih pogodb, ki so specifično zasnovane za določena obdobja, ko se poveča potreba po delavcih. Te pogodbe so pogosto sklenjene za trajanje sezone, ki je lahko od nekaj tednov do več mesecev, odvisno od narave dejavnosti in sezonskih zahtev. 

Čeprav sezonsko delo omogoča delavcem pridobivanje izkušenj, takšne pogodbe ne zagotavljajo enakih pravic in stabilnosti, kot jih nudi redna zaposlitev. Sezonske pogodbe so začasne in običajno nimajo dolgoročnih obveznosti, kar pomeni, da delavci po zaključku sezone niso nujno ponovno zaposleni pri istem delodajalcu ali v isti panogi. Povečana fleksibilnost teh pogodb omogoča delodajalcem, da prilagodijo svojo delovno silo potrebam sezone, brez dolgotrajnih obveznosti, ki bi jih prinašala redna zaposlitev.

Največ povpraševanja po delavcih je v kmetijski in gozdarski panogi

Sezonsko delo v kmetijstvu je fizično naporno, saj se izvaja na prostem in običajno ni tako dobro plačano kot druge delovne možnosti na trgu. Za takšna dela se pogosto odločajo lokalni delavci, ki nimajo stroškov prevoza in že imajo izkušnje s tem delom, med njimi pa je tudi vedno več starejših delavcev. Ponudbe sezonskega dela v kmetijstvu se razlikujejo; enostavnejša dela, kot je obiranje sadja pa privabljajo več delavcev.

Zavod RS za zaposlovanje vsako leto objavi informacije o ponudnikih začasnih ali občasnih del v kmetijstvu, saj je povpraševanje po teh priložnostih za dodatni zaslužek veliko.

Trajanje sezonskega dela

Sezonsko delo, ki lahko traja do ali preko 90 dni, je tesno povezano s specifičnimi obdobji, ko se v določenih dejavnostih izrazito poveča potreba po delavcih. Takšna dela so pogosto vezana na letne sezonske spremembe.

V kmetijstvu se sezonsko delo običajno povezuje z vrhuncem pobiranja pridelkov, kot so jagode, jabolka ali grozdje, ko obseg dela narašča zaradi povečane proizvodnje. Podobno se v turizmu sezonska zaposlitev povečuje med vrhunskim turističnim obdobjem, ko je povpraševanje po storitvah večje in potrebuje dodatno podporo.

Zaradi svoje začasne narave pa sezonsko delo običajno vključuje specifične pogoje, ki se razlikujejo glede na vrsto dejavnosti in sezonske potrebe, kar pomeni, da morajo delavci biti pripravljeni na hitro prilagajanje in opravljanje nalog v skladu z aktualnimi zahtevami sezone.

Sezonsko delo lahko opravljajo tudi tujci

Za opravljanje sezonskega dela do 90 dni v koledarskem letu potrebujejo tujci delovno dovoljenje, ki ga izdaja Zavod RS za zaposlovanje.

Sezonsko delo tujci lahko opravljajo v kmetijstvu ali gozdarstvu, kjer je izrazito povečan obseg potreb po delavcih. Skupno trajanje enega ali več dovoljenj za sezonsko delo pri istem ali različnih delodajalcih ne sme preseči 90 dni v koledarskem letu.

Sezonsko delo lahko opravljajo tudi brezposelne osebe

Sezonsko delo lahko opravljajo tudi brezposelne osebe, kar jim nudi priložnost za začasno zaposlitev in dodatni zaslužek.

Čeprav ni nujno, da imajo vsi kandidati predhodne izkušnje, je marsikje močno zaželeno, da brezposelni delavci, ki se prijavljajo na sezonska dela, že imajo izkušnje s podobnim delom.

V času turistične sezone je največ povpraševanja po delavcih v turizmu in gostinstvu

Pogosto so uporabljene tudi druge oblike dela, kot je študentsko delo, še posebej med vrhuncem turistične sezone.

Zavod RS za zaposlovanje opozarja, da je uporaba študentskega dela pogosto smiselna med poletno sezono, ko je povpraševanje po delavcih na vrhuncu.Takšna prilagoditev v obliki pogodbenega dela in študentskega dela predstavlja fleksibilno rešitev za obvladovanje sezonskih nihanj v povpraševanju po delu.

Sezonsko delo v tujini

Po ocenah Zavoda RS za zaposlovanje dela preko 2000 slovenskih delavcev v različnih sezonah, pri čemer se njihovo število povečuje poleti v primerjavi z zimo.

V poletni sezoni slovenski delavci pogosto iščejo sezonska dela v kmetijstvu, predvsem v obmejnih regijah Avstrije in Italije, kjer so zaslužki višji kot v Sloveniji.

Pri mobilnosti znotraj EU je mogoče opaziti, da mladi delavci pogosto iščejo sezonske zaposlitve v drugih državah članicah EU. Zanje delo v turizmu pogosto predstavlja priložnost za zaslužek in spoznavanje novih kultur, medtem ko ga večinoma ne dojemajo kot dolgoročno karierno izbiro.