Mnogi se še danes spominjajo trgovin, v katerih so nakupili vse potrebno za vsakdanje življenje: Železnina na Jurčičevi, Kemikalije na Partizanski, Barve-laki na Glavnem trgu, Elektron v Vetrinjski, Melodija na Gosposki, Drogerije na Koroški, Partizanski in Tyrševi, Plastika na Ulici 10. oktobra, Usnje na Partizanski itn.

Trgovska hiša Merkur v središču mesta

Ne nazadnje je podjetje odprlo tudi prvo trgovsko hišo v mestu, hišo, ki je spremenila mestno jedro na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve in dala mestu poseben pečat: Trgovska hiša Merkur. V njej so prvič vpeljali nov način prodaje, takšen, kjer so si ljudje sami izbirali stvari, prodajalke pa so jim svetovale. V tej trgovski hiši so bile tudi ene prvih tekočih stopnic v mestu.

Zaposlovali 2000 ljudi

Jeklotehna Maribor je bila eno največjih trgovskih podjetij v Mariboru, v svojih najuspešnejših časih je zaposlovala skoraj 2.000 ljudi in imela močno razvejano dejavnost. Ta je obsegala veleprodajo s predstavništvi po celotni nekdanji Jugoslaviji in v tujini ter prodajo na drobno s številnimi trgovinami v centru mesta Maribor, v Slovenski Bistrici, Murski Soboti in še kje.

Podjetje je ime Jeklotehna dobilo leta 1954, formalno pa se za njegovo ustanovitev šteje leto 1947, ko je bilo ustanovljeno podjetje Industrijski servis Maribor. Zgodovini podjetja pa lahko sledimo v še zgodnejši čas, v leto 1920, ko sta družbenika Ferdo Pinter in Rado Lenard, mariborska trgovca, ustanovila podjetje Pinter & Lenard, Maribor, ki se je ukvarjalo s trgovanjem z železnino na drobno in debelo.

Od ustanovitve podjetja do njegovega stečaja je preteklo 50 let. Podjetje je dokončno pokopalo več dejavnikov: od denacionalizacijskih postopkov, ki so zarezali v dejavnost posameznih poslovnih enot (trgovin), do prehoda na drugačen način poslovanja, stečajev proizvodnih podjetij, ki so bili Jeklotehnini veliki odjemalci, ter velike nezaposlenosti v Mariboru, ki je zmanjšala kupno moč prebivalstva.

Pionirji samozibirnega načina prodaje

Podjetje je v Mariboru pustilo neizbrisljive sledi, tako v srcih ljudi kot v videzu mesta. Že omenjenih skoraj 2.000 ljudi je svoj kruh služilo z delom v mnogih trgovinah, v Avtohiši, v Trgovski hiši Merkur, v skladiščih v mestu in v Bohovi. Podjetje je v Mariboru ne samo postavilo prvo trgovsko hišo in v njej vpeljalo nov, samoizbirni način prodaje ter vgradilo prve tekoče stopnice v mestu, ampak je odprlo tudi prvo avtohišo.

Pokrajinski arhiv Maribor je ob stečaju podjetja v hrambo prevzel arhivsko gradivo, ki je nastalo med letoma 1948 in 2004 in se hrani v skoraj 400 arhivskih škatlah. Prevzeli so tudi bogato fototeko podjetja, ki obsega kar 19 arhivskih škatel. Ohranjeno arhivsko gradivo predstavlja pomemben kamenček v mozaiku zgodovine mesta in njegovega gospodarstva ter utripa nekega časa, ki ga za razstavo, kot podroben pregled zgodovine podjetja in katalog, ki združuje oboje, pripravila. Razstava se je odprta na mednarodni dan arhivov, 9. junija 2017, v Pokrajinskem arhivu Maribor, Glavni trg 7, razstavo je pripravila višja arhivistka mag. Nina Gostenčnik.

Razstava sledi zgodovini podjetja od leta 1920

Razstava je postavljena v dveh razstaviščih, sestavljena je iz treh vsebinskih sklopov in močno obogatena s slikovnim gradivom. Prvi, obsežnejši sklop na 20 panojih sledi zgodovini podjetja od leta 1920, ko sta trgovca Pinter in Lenard začela s svojo dejavnostjo. Predstavljen je razvoj podjetja po