V soboto, 18. oktobra 2014, je 13 taborniških prostovoljcev iz mariborskega rodu XI. SNOUB pomagalo čistiti zaraščajoče površine mokrišča na Kurjem vrhu, v bližini doma na Osankarici (Pohorje). Čistilna akcija je potekala v sklopu vseslovenskega projekta WETMAN.
Najbolj JV kompleks barij v Evropi
Projekt WETMAN je namenjen obnovi in izboljšanju stanja šestih slovenskih mokrišč, ki so opredeljena tudi kot območja Natura 2000 in ki v preteklosti niso bila ustrezno vzdrževana. Na pohorskem mokrišču zaradi neprepustnih tal voda pogosto zastaja, posledica tega pa so značilna šotna barja z majhnimi jezeri in barjanskimi gozdovi, mestoma obdanimi s šotnimi smrekovimi gozdovi, ki dajejo Pohorju značilno podobo.
»Gre za najbolj JV kompleks barij v Evropi,« je povedal Sebastjan Štruc, z Zavoda RS za varstvo narave, ki je vodil sobotno čistilno akcijo. »Ta barja so povezana z različnimi ptičjimi vrstami, kot je divji petelin, na enem delu tudi ruševec, zato je treba ohranjati take strukture.«
»Gre za najbolj JV kompleks barij v Evropi,« je povedal Sebastjan Štruc, z Zavoda RS za varstvo narave, ki je vodil sobotno čistilno akcijo. »Ta barja so povezana z različnimi ptičjimi vrstami, kot je divji petelin, na enem delu tudi ruševec, zato je treba ohranjati take strukture.«
Mokrišča pa so tudi nosilci ekosistemskih, kulturnih, turističnih in estetskih »uslug«. Ariela Herček, sedemnajstletna taborniška vodnica, se strinja: »Pomembno je, da se ljudje še lahko zatečejo v naravo, recimo, ko imajo dovolj mestnega zraka.«
Delo v naravi kot priložnost za učenje
Mariborski taborniki so se priključili projektu, saj predstavlja narava za njih primarno okolje za izvajanje različnih aktivnosti, je hkrati učilnica, prostor za zabavo in bivališče. Trdno pa tudi verjamejo v vizijo: »Taborniki ustvarjamo boljši svet.« Ali, kot je povedal sedemnajstletni Mitja Kek, ki je že več let taborniški vodnik: »Vedno se zabavamo, misel na to, da delamo nekaj za skupno dobro, pa je še dodatno prispevala k temu, da sem se odločil za sodelovanje.«
Odstranjevali odpadlo vejevje z zaraščajočih površin, da se bo lahko oslabel vodni pretok hitreje izboljšal
S čistilno akcijo so prostovoljci pričeli ob 9.30 in vse do štirinajste ure pridno odstranjevali odpadlo vejevje z zaraščajočih površin, da se bo lahko oslabel vodni pretok hitreje izboljšal. Prav tako so odstranjevali manjša drevesa, ki na tem območju črpajo vodo, a ne dobivajo dovolj hranilnih snovi. Na prvi pogled »mlada« smrečica, ki človeku seže komaj do kolen, lahko šteje tudi petdeset let in občutno vpliva na mokrišče, kjer se je naselila.
Za zaključek delovno-izobraževalne akcije pa je Štruc popeljal tabornike na ogled pregrad na iztočnih kanalih. Eden izmed ukrepov projekta je bila tudi izgradnja pregrad, ki bodo upočasnile, celo ustavile zaraščanje terena in pomagale povrniti mokrišče v svoje osnovno – mokro stanje.