V pustnem času, ki traja vse do pepelnične srede, ko po cerkvenem koledarju pokopljemo pusta, začenja pa se obdobje 40-dnevnega posta pred veliko nočjo, na mizah ne smejo manjkati krofi. Nekateri pravijo, da naj bi jih prva ocvrla dunajska slaščičarka Cecilia Krapf, ki je na avstrijskem dvoru kuhala za cesarja in njegovo družino. Po njej naj bi sprva to sladico imenovali Cili Kugeln (Cilkine kroglice), kasneje se je uveljavilo poimenovanje Krapfen. Po neki drugi teoriji naj bi krofe pripravljali že v kuhinjah starih Rimljanov, davni praded današnjih krofov pa bi lahko bil tako imenovani oljni kolač, ki prihaja z Nizozemske. Pripravljali so ga podobno kot pri nas miške, torej, da so kepo testa za kratek čas pomočili v vrelo mast.
Ne glede na to, ali so zgornji podatki točni, ali gre samo za legende, so krofi tudi pri nas zelo priljubljena sladica. Gospodinje jih pečejo že od nekdaj. Seveda so bili krofi v preteklosti precej manši, kot jih poznamo danes. Sprva naj bi jih cvrli v maslu, potem v svinjski masti, danes povečini v olju. Na pepelnico, ko je strogi post, krofov, ocvrtih v svinjski masti, niso smeli uživati, zato so jih večkrat spekli kar v pečici.
Irena, Metka in Jožica so si nadele predpasnike
V teh dneh smo se mudili v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Članice tamkajšnjega društva kmečkih gospodinj, ki ga prizadevno vodi Miranda Komperšak, krofe oziroma krape, kot jim rečejo, pripravljajo že zelo dolgo. Tako so jih že recimo že pekle za učence osnovne šole v Jurovskem Dolu, prav tako za stanovalce lenarškega doma starostnikov. Pa ne samo krofe, tudi miške in gibanice. Poleg tega skuhajo zelo dobro kislo juho, na lanskoletni Jakobski kühli, tekmovanju v kuhanju kisle juhe v Jakobskem Dolu, so bile celo najboljše.
[[image_6_article_63152]]
Na pustni petek so tri članice Društva kmečkih gospodinj Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Irena Toplak, Metka Vuzem in Jožica Gragar, pripravljale krofe v Zgornjem Partinju, na znani vinogradniški kmetiji (Vina Toplak). Ob našem obisku je v kuhinji, v kateri je bila še klasična peč na drva, že prav prijetno dišalo. Lepo oblikovani krofi so že vzhajali, na štedilniku je bila posoda z oljem, v njem pa je Irena cvrla ročno oblikovane kepe testa. Pripravile so ga po receptu, in sicer so za približno 26 krofov uporabile kilogram namenske moke, pet jajčnih rumenjakov, eno celo jajce, sladkor, vanilijev sladkor, pecilni prašek, maslo, limono in malo ruma.
[[image_1_article_63152]]
[[image_2_article_63152]]
[[image_3_article_63152]]
Da jih ne dobi prepih, morajo biti kuhinjska vrata zaprta
Potem ko so umesile testo, so ga pustile vzhajati, ga povaljale in nato iz njega oblikovale kroglice. "To smo naredile ročno, včasih pa so to počeli drugače - s posebnimi okroglimi modeli, s katerimi so izrezali testo. Takšni krofi so bili bolj ploščati, če pa jih oblikujemo ročno, imajo lepšo obliko," nam pove Jožica, najstarejša med gospodinjami. Doda, da je zelo pomembno, da oblikovanih krofov, preden vzhajajo, ne prehladimo. Da jih ne dobi prepih, morajo biti kuhinjska vrata vedno zaprta. Vzhajajo približno pol ure, pri tem morajo biti kepice pokrite. "Da ne pobegnejo," se pošali Irena, Metka pa doda, da zato, da se skoraj na njih ne oblikuje prehitro.
[[image_4_article_63152]]
"Če ni svežega kvasa, tudi rinkov ni"
Pri Toplakovih vedno cvrejo krofe na olju, tega pa segrejejo na štedilniku na drva. Na plinu se menda posoda ne ogreje po celotni površini, na indukcijski plošči pa lahko stvari gredo prehitro. "Krofe položimo v vroče olje z vzhajano stranjo navzdol, pokrijemo posodo, jo nato, ko so na eni strani ocrti, to je približno po treh minutah, odkrijemo in obrnemo krof, da se ocvre še na drugi strani," razloži Irena. Na ta način imajo krofi lepe venčke. Da nastanejo lepi, beli robovi, mora biti testo kvalitetno in primerno vzhajano, zato je zelo pomembno, tako Jožica, da uporabljamo sveži kvas. "Če ni svežega kvasa, tudi rinkov ni." Prepričana je, da so krofi, ocvrti na sveži masti, še boljši. Imajo drugačen okus, dobri so tudi še naslednji dan. Temperaturo maščobe preverijo z narobe obrnjeno kuhalnico. Ko se okoli nje pojavijo mehurčki, je olje dovolj segreto.
[[image_8_article_63152]]
Vroče krofe položimo na papir, ki popivna odvečno maščobo, nato jih napolnimo z marmelado. Metka pojasni, da se ponavadi odločijo za domačo marelično marmelado, za polnjenje pa uporabijo posebno brizgalko.
[[image_5_article_63152]]
"Gospodinje, ki so krofe izrezovale z modelčkom, so marmelado dodale že prej, med dve plasti, ki so ju nato stisnile skupaj. Takšni krofi običajno niso bili tako lepi in so se prevesili v eno stan." Na koncu, ko so že ohlajeni, jih posipajo s sladkorjem v prahu.
Društvo kmečkih gospodinj Sveti Jurij v Slovenskih goricah deluje že 40 let, vanj je vključenih 23 članic. Kot nam je povedala njihova predsednica Miranda Komperšak, vsaka pusti v društvu del svojega časa, dobre volje in energije. Skozi vse leto sodelujejo na prireditvah v domačem kraju in v sosednjih občinah. So tudi izvrstne kuharice, o čemer smo se lahko prepričali na peki pustnih krofov. Metka, Irena in Jožica so dale vse od sebe.
Jožica izpostavi, da si danes lahko krofe privoščimo kadarkoli v letu, včasih je bilo drugače: "Pripravljali smo jih samo za pusta. Spomnim se, da smo otroci to poslastico zelo težko pričakovali." Metka spomni še na eno stvar: "Včasih krofov niso delale vse gospodinje. Velikokrat so si jih med seboj menjavale. Tista, ki je imela lepe, jih je odnesla k drugi." Metka je samo v letošnjem letu spekla že več kot dvesto krofov, Irena jih je v petek pekla tretjič letos, Jožica pa letos prvič.
[[image_7_article_63152]]
