V teh dneh, ko so jutranje temperature krepko pod ničlo in znova doživljamo za zimo značilen občutek mraza, tudi mediji vse prevečkrat govorimo o polarnem mrazu, hidrometeorološki zavod je celo izdal opozorilo glede nizkih temperatur.
Takšno poročanje je najbrž posledica tega, da smo se v zadnjih letih navadili na precej bolj mile zime in že padec temperatur pod -5 stopinj Celzija razumemo kot ekstremen. Bistveno drugače pa je bilo v preteklosti, ko je bilo pozimi tudi -20 stopinj Celzija, snežna odeja je bila debela do pol metra, ljudje pa so se manj pritoževali.
"Sosed je s konjem naredil gaz, mi pa smo se do trebuha pogrezali v sneg"
Teh časov se z veseljem spominja 72-letni Franček Ruhitel, ki z ženo Frido že vrsto let kmetuje na didaktični kmetiji v Zgornji Ročici v občini Sveta Ana. "To je bilo v 50 letih prejšnjega stoletja. Kot otrok se spominjam, da je zapadlo toliko snega, da smo čakali, da nam je sosed naredil gaz. Takrat je bilo več otrok v vasi kot danes. Čakali smo, da pride starejši možakar (Šoberov Franc), ki nam je s konjem utrdil pot, mi pa smo se do trebuha pogrezali v sneg. Nikakor nismo mogli naprej. V šolo smo hodili v gumijastih škornjih. Ko smo prišli tja, smo bili čisto prezebli, v učilnicah pa so bile lončene peči, da je bilo topleje. Noge smo si segrevali kar ob peči in pomagali čistilcu nalagati drva."
"Včasih smo se greli drugače kot danes. Hiše niso bile izolirane, bile so stare kmečke stavbe. Pogosto smo segreli kamen v peči, ga zavili v krpo in si ga dali v posteljo. Ali pa so v pečici segreli kruh, ga zavili in položili pod odejo. "
Sneg se ni stopil ves mesec
Po pripovedovanju našega sogovornika je sneg običajno zapadel novembra in se obdržal do Jožefovega. "Ko smo hodili v šolo iz moje rojstne vasi Bačkova proti Sveti Ani, je bila skorja snega tako trda, da smo lahko hodili po njej. Temperature so padale tudi do -20 stopinj, takrat so bile zime res ostre. Sneg se ni stopil ves mesec. Edino za svečnico so rekli, da če takrat kaplja z ledenih sveč, se bo zima še enkrat vrnila. Včasih so sicer prišli toplejši intervali, ampak nikakor ne tako kot danes, ko že februarja ali marca vse razcveti."
[[image_1_article_74611]]
Otroci so nosili doma narejene volnene nogavice, kape in puloverje
Franček in Frida se danes na kmetiji ukvarjata s predelavo volne, kar pa ni nič novega. V preteklosti, v 50. in 60. letih, je bila namreč pri vsaki hiši vsaj ena ovca. Vsaka ženska je znala presti in plesti, otroci pa so nosili doma narejene volnene nogavice, kape in puloverje. Oblačila iz trgovine so bila redkost, večinoma so nosili volnene izdelke, ki so bili toplejši.
Ure in ure so uživali na snegu
V tistih časih so otroci bistveno več časa preživeli na snegu. Velikokrat so zaradi kepanja celo zamudili pouk. Gradili so snežake, se spuščali po snegu, in to ne s sanmi, saj jih ni bilo, ampak so si pod zadnjico dali šolsko torbo in se peljali navzdol. Se pa Franček spominja športnih dni: "Nekateri so že imeli smučke, drugi sani, tretji pa pležuhe. Pri vsaki hiši je bil manjši klanec. Med zimskimi počitnicami, ki so trajale od 20. januarja do 4. februarja, smo se otroci zbrali v vasi in skupaj utrdili stezo, jo potlačili in potem ure in ure uživali na snegu. Pa nas pri tem ni nič zeblo."
Franček in Frida Ruhitel že vrsto let ekološko kmetujeta na didaktični učni kmetiji, poimenovani Pri Fridi. Ekološko kmetovanje sicer ohranjata, a nimata proizvodnje v večjem obsegu. Otrokom in ostalim zainteresiranim v delavnicah prikazujeta predelavo ovčje volne. V njihovem hlevu so ovce, prašiči, koze, race, kokoši, ...
Franček, kot še pravi, pogreša prave zime, meni tudi, da smo ljudje prehitro pozabili, kakšne so bile nekoč zime. Podnebje se je spremenilo. Moralo bi čimbolj pomrzniti, da se zemlja spočije in izginejo škodljivci. "Tiste zime se ne bodo nikoli več vrnile. Mlajše generacije tega žal ne bodo nikoli doživele."
