Kristina Travnekar je znano ime v Slovenskih goricah. Zdaj je že osem let v pokoju, pred tem je bila od leta 1976 zaposlena v Vrtcu Lenart. Ves čas je v ospredje postavljala skrb za otroke, spoštovanje človeka kot osebnosti, spodbujanje ustvarjalnosti otrok, vzgojo za medsebojno pomoč. Vzpodbuja pozitivne vrednote in strpen odnos v družbi. Za uspešno pedagoško delo na področju predšolske vzgoje, inovativno in uspešno vodenje otroškega vrtca v Lenartu, zasluge pri gradnji vrtca, delo na področju kulturne ustvarjalnosti in prispevek k razvoju lutkarstva v občini Lenart je leta 2010 prejela srebrni lenarški grb.
Potem ko se je upokojila, je lahko več časa namenila svoji veliki ljubezni – jogi. Je vaditeljica joge z mednarodnim certifikatom, v obdobju pred korono je v prostorih podjetja Prevent v Lenartu izvajala organizirano jogo za otroke, zdaj k njej prihajajo ženske. V preteklosti je jogo že predstavila in izvajala v lenarškem vrtcu ter na osnovnih šolah v Voličini, Sveti Trojici in na Sveti Ani.
Jogo je predstavila anovskim sedmošolcem
Pred dnevi se je družila z učenci sedmega razreda osnovne šole na Sveti Ani. Povabili so jo na dan športa oziroma športno-telesnega testiranja, kjer je osnovnošolcem jogo najprej predstavila, potem pa z njimi tudi vadila. “Sem mnenja, da bi morala biti joga del šolskega programa. Otroci potrebujejo stik s seboj, zavedanje svojega telesa, uma in duha. Potrebujejo znanja, tehnike in orodja, s katerimi si lahko pomagajo sami ob različnih čustvenih stanjih. Orodje, ki ga imajo vsi pri sebi, je dih in ga ne znajo uporabljati.”
Travnekarjeva dodaja, da vsi otroci doma, kjer bi se morala začeti vzgoja, nimajo vzpodbudnega okolja. Veliko staršev tako vzgojo prepušča drugim. “Velikokrat se zgodi, da so otroci zmedeni. Starši jim nekaj govorijo, delajo pa drugo. Posledično se pojavljajo številne težave; vedno več je medvrstniškega nasilja. Dovolj je en primer, ki lahko gre naprej.” Kot nadaljuje sogovornica, je joga tista, ki uči tako otroke kot odrasle, kako prepoznati čustva in kako z njimi ravnati. “V času odraščanja je v otrocih veliko čustev jeze; jezijo se zaradi šole, obveznosti, prepovedi, … Mladina naše generacije je živela bistveno bolj mirno in takšne stvari, četudi nam niso bile všeč, sprejemala. V današnjih otrocih pa se nabira veliko gneva in ko ga več ne zmorejo obvladovati, nekje izbruhne. Joga pa že z zavestnim dihanjem povzroči spremembo v njih, jeza, moreče misli, žalost, … se na nek način razpršijo.” Na druženju s sedmošolci so tako pozornost namenili spoznavanju uporabe diha, usmerjanju diha v notranje organe (v jetra, ki so v pomladnem času potrebna naše pozornosti), vajam ali asanam, kratki meditaciji za odpiranje srčnega prostora.
