Sveta Ana v Slovenskih goricah

FOTO: Država bo pomagala tudi kmetom, ki si zavarovanja pridelkov ne morejo privoščiti

Damjan Veršič, 27.07.23 ob 13:57

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Darij Krajčič je po današnjem ogledu škode napovedal spremembo zakona.

FOTO: Država bo pomagala tudi kmetom, ki si zavarovanja pridelkov ne morejo privoščiti

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Darij Krajčič si je danes ogledal škodo po neurjih v kmetijstvu na območju Maribora, Ptuja in Murske Sobote. Najprej je obiskal vinogradniško kmetijo Gaube v Zgornji Kungoti, sledil je ogled kmetije Eferl v Zgornji Koreni. Na tiskovni konferenci na Sveti Ani v osrednjih Slovenskih goricah, na kateri so sodelovali tudi direktorji Kmetijsko gozdarskih zavodov Ptuj, Murska Sobota in Maribor, so predstavili razmere na terenu in pomoč države.

Župan občine Sveta Ana Martin Breznik, gostitelj tiskovne konference, je uvodoma povedal, da so občino zadnja neurja močno prizadela: “Kmetije v dolini Ščavnice so doživeli naprej poplavo, dobršen del površin so ponovno preorali in znova posejali spomladanske posevke. Po toči so njive ponovno preorali. Vložili so torej bistveno več, kot bo izplen. Posevki, ki jih sedaj sejejo, bodo v manjših količinah, manj bo beljakovin. Živinorejske kmetije bodo morale hrano dokupovati, da bodo sploh preživele z osnovno čredo, poljedelske kmetije pa so doživele velike izgube.” V občini prevladujejo majhne in srednje kmetije, na katerih je vsaj en član gospodinjstva že zaposlen. Župan se boji, da bo kmetov, ki bodo iskali službe drugod, v prihodnje še več.

Skupna škoda na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj znaša več kot 22 milijonov evrov

Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki pokriva širše območje Lenarta, Slovenske Bistrice, Ormoža, Ptuja in Radelj ob Dravi,  je dejal, da so letos kmete najprej  prizadele poplave, do julija je že padla količina padavin 10-letnega povprečja, posledično je prišlo do proženja plazov. Poplavljenih je bilo 23 tisoč hektarjev kmetijskih površin, največ koruze in pšenice. Škoda po poplavah je bila ocenjena na 10 milijonov evrov. “Po naših podatkih imamo na kmetijskih zemljiščih 510 plazov. Neurja s točo so prizadela pet tisoč 400 hektarjev površin, največ poljščin in vinogradov. Skupna ocenjena škoda presega 10 milijonov, ocena vseh treh škodnih dogodkov pa 22 milijonov 655 tisoč evrov.

Na širšem območju Maribora je škode za več kot 6 milijonov

Irena Leonida Kropf, direktorica Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki deluje na območju Maribora, Pesnice, Kungote, Šentilja, Kungote, Dupleka, Hoč, Rač, Selnice ob Dravi, Ruš, Miklavža na Dravskem polju, Starš in Lovrenca na Pohorju, pravi. da so letos prav tako zaznali obširne površine, pokrite z vodo, prav tako več plazov. “Eden izmed še trenutno nesaniranih večjih plazov je na kmetiji Železinger v Vukovju nad Perniškim jezerom, ki ogroža tamkajšnji hlev. Gnojevka, plaz namreč pritiska na gnojno jamo, se lahko razlije v Perniško jezero.” Zaradi posledic dežja je ocenjena škoda na 750 hektarjih več kot milijon evrov, za sanacijo plazov na območju, ki ga pokriva Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, bi potrebovali 4 milijone 755 tisoč evrov. Skupna ocena škode po poplavah, toči in plazovih znaša 6 milijonov 711 tisoč evrov.

“Naloga terenske službe v Sloveniji je, da poveže kmete, da lahko ti nastopijo povezano do zavarovalnic”

Državni sekretar Darij Krajčič je spomnil, da zdaj velja ureditev, da škode, ki jih je mogoče zavarovati, država ne pokriva, s spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč pa bo država pomagala tudi kmetom, ki si doslej zavarovanja kmetijskih pridelkov niso mogli privoščiti: “Država bo prvič letos intervenirala na način, da bo kmetom pomagala tudi na področjih, ki so zavarovaljiva. Gre za točo, neurje, veter, … Pomagali bomo na dva načina; tam, kjer je uničenje 100-odstotno, bomo šli po hitrem postopku, po sistemu de minimis, izplačila bodo kmetje prejeli še letos. Tistim, ki pa imajo uničenje pridelkov med 80 in 100 odstotki, pa bomo ocenjevali škodo na podlagi ustaljenega postopka, izplačila pa bodo v naslednjem letu, saj potrebujemo informacije o vrednosti kmetijske proizvodnje.” Zakon je že na klopeh vlade, njegove spremembe bo obravnavala po prvi seji po počitnicah, 17. avgusta. “Upam, da se bo sprememba zakona zgodila že septembra, verjamem, da bodo spremembe zakona podprli vsi v parlamentu.”

V nadaljevanju je Krajčič dejal, da je v sosednji Avstriji delež zavarovanj kmetijskih pridelkov bistveno višji kot pri nas, zato so tudi premije nižje. “V Avstriji v financiranje protitočne obrambe poleg države in lokalnih skupnosti prispevajo tudi zavarovalnice in kmetje. Naloga terenske službe v Sloveniji je, da poveže kmete, da lahko ti nastopijo povezano do zavarovalnic.” Od letošnjega leta država sofinancira zavarovalne premije v višini 60 odstotkov, pred tem je znašal ta delež 55 odstotkov.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je dejal, da je vesel, da sta med slovenskimi kmeti še vedno živi podeželska solidarnost in medsebojna pomoč v nesrečah. “Kmetje smo prva žrtev podnebnih sprememb, nismo pa poglavitni krivci zanje.”

Po novinarski konferenci je sledil ogled kmetije Urbanič na Sveti Ani, naslednja postaja je bila kmetija Pivar v Apačah ter v nadaljevanju obisk kmetije Fras v Gornji Radgoni. Vladna ekipa si bo danes ogledala še kmetiji Tašner v Trnovski vasi in kmetijo Bec v Juršincih.