Sveta Ana v Slovenskih goricah

DNEVNA: Za katere projekte bo v naslednjih letih na voljo evropski denar?

Damjan Veršič, 19.07.23 ob 04:00

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek se je včeraj mudil na delovnem obisku na Sveti Ani.

DNEVNA: Za katere projekte bo v naslednjih letih na voljo evropski denar?

Na povabilo Razvojne agencije Slovenske gorice se je včeraj na Sveti Ani mudil Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj. Najprej se je srečal s predstavniki območnega odbora stranke, nakar ga je v prostorih občine sprejel župan Martin Breznik. Sledilo je delovno kosilo, na katerega so bili vabljeni tudi sosednji župani in predstavniki občin.

Zbrani so govorili o obstoječih in novih projektih kolesarskih povezav na območju Območnega razvojnega partnerstva Slovenske gorice, o možnostih pridobivanja evropskih kohezijskih sredstev v finančni perspektivi 2021 – 2027 in skladnem regionalnem razvoju.

Ministrstva so že pohitela s prvimi razpisi

Minister Jevšek je povedal, da je vlada sprejela vse potrebne dokumente in decembra lani dobila potrjen program s strani Evropske komisije. Zaradi tega Slovenija že lahko kot ena izmed prvih članic Evropske unije izvaja finančno perspektivno 2021 – 2027. “To nam omogoča dostop do 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev na petih ciljih ter dodatno iz cilja pravičen prehod. S prvimi razpisi so ministrstva že pohitela. Ta trenutek imamo prijavljenih za 62 milijonov evrov razpisov, do konca leta optimistično načrtujemo med 500 in 600 milijonov razpisov. Moramo pohiteti, saj je ta finančna perspektiva nekoliko krajša kot tista, ki se sedaj izteka. V okviru slednje smo že počrpali 3 milijarde 22 milijonov evrov. Tako smo že v celoti porabili evropski del kohezijskih sredstev finančne perspektive 2014 – 2020 in že koristimo sredstva iz integrale, tako imenovanega overcommitmenta. To uvršča Slovenijo na šesto mesto najuspešnejših držav pri črpanju evropskih sredstev.”

Sredstva programskega obdobja 2021 – 2027 so namenjena naslednjim petim prednostnim področjem:

  • pametnejša Evropa (inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje);
  • bolj zelena, nizkoogljična Evropa (vključno z energetskim prehodom, krožnim gospodarstvom, prilagajanjem na podnebne spremembe in obvladovanjem tveganj);
  • bolj povezana Evropa (mobilnost in povezljivost IKT);
  • bolj socialna Evropa (evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo);
  • Evropa bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude).

Nova finančna perspektiva ne predvideva zidanja stavb in asfaltiranja cest

Ministru Jevšku, ki je bil v preteklosti tudi sam župan in področje lokalne politike zelo dobro pozna, smo zastavili vprašanje, na kak način lahko občine v novi finančni perspektivi, ki v ospredje postavlja predvsem “mehke oziroma zelene projekte” kandidirajo za evropska sredstva za ureditev osnovne infrastrukture. Govorimo o cestah, vodovodu, kanalizaciji in podobnem, kar marsikje še ni urejeno. Pravi, da je mogoče skozi omenjenih pet področij urediti veliko osnovne infrastrukture. “Pri tem je potrebno pogledati podcilje in specifične cilje. Potrebno pa je poudariti, da ta finančna perspektiva ne predvideva zidanja stavb in asfaltiranja cest, predvideva pa vse ostalo. Če vlagamo v znanje, potem denarja ne bomo vlagali v zidove, ampak v sodobne laboratorije, v kadre, ki bodo z njimi upravljali, v kadre, ki bodo konkurenčni ne le v evropskem ampak tudi svetovnem prostoru. Evropa je s vzpostavitvijo te finančne perspektive zelo jasno postavila stališče, da bo postala najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu.”

Občine bodo lahko po ministrovih besedah v novi perspektivi kandidirale za sredstva za dostop do zdrave pitne vode (vodooskrba), za urejanje in čiščenje odpadnih voda (kanalizacija), za urejanje kolesarskih poti. V programu so tudi stvari, pomembne za našo prihodnost; obnovljivi viri energije, fotovoltaika, vetrne elektrarne, krožno gospodarstvo, ravnanje z odpadki, …

Ker obmejna problemska območja in manjše občine zaostajajo v skladnem regionalnem razvoju, si na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj prizadevajo za spremembo zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki ne bo zaustavljal tistih občin, ki napredujejo, ampak jim bo dal pospešek, da čimprej ujamejo razvite.

Občina Sveta Ana, ki spada v obmejno problemsko območje, mora, podobno kot sosednje občine, še veliko narediti na področju osnovne infrastrukture. Župan Breznik je dejal, da je skozi pogovor postalo jasno, da minister Jevšek težave majhnih občin razume, ter dodal: “Verjamem, da bo poskušal v prihajajoče spremembe na področju razpisov in operativnega programa vključiti načine, s pomočjo katerih bodo lahko tudi majhne občine z osnovno kritično infrastrukturo črpale evropska sredstva.” Občina Sveta Ana je bila sicer uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev za nadgradnjo ogrevalnega sistema osnovne šole (sistem prezračevanja in določenih nadgradenj). Po besedah župana se tako prijavljajo tudi na razpise z zelenimi vsebinami: “Verjamem, da bomo našli razpise, na katerih bomo lahko kandidirali za evropska sredstva ter da bodo prihajajoči razpisi tudi zaradi tovrstnih srečanj na terenu majhnim občinam bolj naklonjeni.”

Ali bodo evropska sredstva zagotovljena projektu druge faze gradnje kolesarskih poti v Slovenskih goricah, ta trenutek še ni jasno

Odgovora na vprašanje, ali bodo v novi finančni perspektivi zagotovljena evropska sredstva za drugo fazo izgradnje kolesarskih poti na območju devetih občin Območnega razvojnega partnerstva Slovenske gorice, na delovnem sestanku ni bilo, saj omenjeni projekt spada pod okrilje Ministrstva za infrastrukturo.Tega zagotovila in odgovora nismo dobili, ker je to področje v domeni drugega ministrstva. Tudi tam smo najavljeni na sestanek. Zdi pa se mi zelo pomembno, da je minister obiskal naše kraje in da smo ga seznanili s potrebami na terenu. Nenazadnje gre za resorno ministrstvo, preko katerega se črpajo evropska sredstva. Vsebine se sicer določajo na drugih ministrstvih,” je zaključil Breznik.

Jevšek je k temu dodal, da je finančna perspektiva, ki se izteka, zastavljena tako, da se lahko projekti zaradi različnih okoliščin: epidemije, vojne v Ukrajini, draginje, … lahko fazno zaključujejo. “Nekdo, ki ne bo v celoti zaključil projekta, ne bo v celoti vračal denarja, ampak se bo projekt lahko nadaljeval v naslednji finančni perspektivi z novim, svežim denarjem.” V drugi polovici leta ministrstvo pripravlja nove razpise iz Dogovora za razvoj regij in kolesarske poti (mobilnost) so eden izmed elementov tega dogovora. “Posamezne razvojne regije naj se z občinami dogovorijo o prioritetah.”

Nekdo, ki ne bo v celoti zaključil projekta, ne bo v celoti vračal denarja, ampak se bo projekt lahko nadaljeval v naslednji finančni perspektivi z novim, svežim denarjem.

Aleksander Jevšek pravi, da podpira nadaljnjo gradnjo kolesarskih poti v Slovenskih goricah, v delovnem gradivu, ki je še predmet usklajevanja, pa sta trenutno v novi finančni perspektivi uvrščeni Dravska kolesarska pot in kolesarska povezava Ptuj – Hajdina.

Prva faza gradnje kolesarskih poti v okviru Območno razvojnega partnerstva Slovenske gorice, ki obsega občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj ter v pridruženih občinah Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Trnovska vas in se sofinancira iz evropskih kohezijskih sredstev do jeseni 2023 ter z občinskim denarjem, gre sicer h koncu. Po besedah Srečka Aleksandra Padovnika, koordinatorja projekta z občinami bo teh 60 kilometrov kolesarskih povezav vzpostavljenih še v letošnjem letu. Posamezni odseki v oktobru, večina pa je oziroma bo končanih poleti.

“V zadnjih mesecih smo na gradbiščih opazili, da so se je intenziteta del na tistih odsekih, ki niso v pristojnosti občin, ampak je izvedbo zagotovila država, bistveno zmanjšala oziroma da se dela na določenih odsekih, za katere je sicer direkcija podpisala pogodbe, še niso začela. Želimo si, da se dela tudi na teh trasah normalno odvijajo in se čimprej zaključijo. To je hrbtenica, na katero se potem navezujejo občinske kolesarke, hkrati pa predstavlja pogoj, da so cilji trajnostne mobilnosti v celoti uresničeni,” dodaja Padovnik. Seveda pa si želijo, da pristojni tudi v novi finančni perspektivi dodelijo sredstva drugi fazi projekta Kolesarske povezave na območju Območnega razvojnega partnerstva Slovenske gorice. “Razpis je predviden v jesenskih mesecih, naš naslednji sogovornik na to temo pa bo Ministrstvo za infrastrukturo. Ministra Jevška pa smo danes seznanili, da imamo resen namen nadaljevati s projektom.”