Benediktu Zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino v vzhodni regiji

Danes se zaključuje Teden Zlatega kamna, ki je letos na jubilejno, 10. obletnico, potekal v spletni obliki. Trije konferenčni dnevi so bili vsebinsko namenjeni pripravam na novo evropsko finančno perspektivo, zelenim, digitalnim in odpornim projektom. Danes je potekala predstavitev finalistk za nagrado Zlati kamen. Prireditev se je končala s slavnostnim nagovorom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Tokrat v ospredju sodelovanje in soustvarjanje

Projekt Zlati kamen, za razvojno najnaprednejšo občino letos v ospredje postavlja sodelovanje in soustvarjanje. Sodelovanje je tudi zgodovinsko gledano ključna razsežnost za napredek in razvoj, zato projekt Zlati kamen z optimistično in v prihodnost zazrto mislijo letos poudarja »stopimo skupaj«. Sodelovanje zajema različne razsežnosti: sosednje kraje, mednarodno okolje, pa tudi sodelovanje navznoter, vključevanje prebivalcev v razvoj, sodelovanje z gospodarskimi družbami, javnimi in zasebnimi institucijami in drugo javnostjo.

Strokovni svet Zlatega kamna se je tako osredotočil na elemente, kot so obseg in kakovost sodelovanja z drugimi kraji, vpetost v mednarodne projekte, javno-zasebna partnerstva, transparentnost delovanja in participacija prebivalcev v razvojnih procesih.

Strokovni svet Zlatega kamna se je tako osredotočil na elemente, kot so obseg in kakovost sodelovanja z drugimi kraji, vpetost v mednarodne projekte, javno-zasebna partnerstva, transparentnost delovanja in participacija prebivalcev v razvojnih procesih. Kot vedno do zdaj je v izboru pomembno tudi, da so dejavnosti občine del enotne in holistično zasnovane večdimenzionalne razvojne vizije.

Letos je bil izbor skrčen na osem finalistk

Običajno so vsako regijo v ožjem izboru zastopale tri občine: letos je izbor skrčen na osem finalistk zaradi epidemije. Finalistke za nagrado Zlati kamen so bile Nova Gorica in Tržič iz zahodne Slovenije, Grosuplje in Logatec iz osrednje ter jugovzhodne Slovenije, območje od Koroške do Posavja sta zastopali občini Luče in Ravne na Koroškem, iz vzhodne Slovenije pa sta se v finale uvrstili dve majhni občini iz Slovenskih goric: Benedikt in Sveta Ana.

Iz vzhodne Slovenije pa sta se v finale uvrstili dve majhni občini iz Slovenskih goric: Benedikt in Sveta Ana.

Člani strokovnega sveta nagrade Zlati kamen, ki šteje več kot deset članov, zastopajo pa ga različne stroke, prihajajo iz treh slovenskih univerz (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem), ene italijanske (Univerza v Trstu) in iz podjetij. Predsednica Strokovnega sveta je prof. dr. Vesna Mikolič z Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Lani je Zlati kamen prejela Idrija. Občina, ki je prejela tudi prvi Zlati kamen leta 2012, je tako postala prvi kraj, ki je prejel nagrado za razvojno najprodornejšo občino leta že drugič.

Občina Benedikt, regijska zmagovalka nagrade Zlati kamen 2021 za vzhodno Slovenijo

Regijska zmagovalka nagrade Zlati kamen 2021 za vzhodno Slovenijo je občina Benedikt. V obrazložitvi so zapisali: Razvojni model občine Benedikt je v osnovi preprost. Prvič, s pomočjo gradnje dostopnih in kakovostnih stanovanj in razvojem celotne infrastrukture narediti kraj privlačen za priseljevanje. Drugič, osredotočiti se na to, da občina omogoča čim večjo kakovost bivanja na vseh ravneh: od vrtca do zdravstvene oskrbe pa do skrbi za okolje. Tretjič, krepiti krajevno identiteto, pripadnost in s tem socialno kohezijo v kraju.

V zadnjih dveh letih ima Benedikt med vsemi 212 občinami najboljšo vrednost sestavljenega demografskega indeksa. Med leti 2009 in 2019 se je na račun gradnje stanovanj število prebivalcev povečalo za 330.

Kot poudarjajo v kraju, je tak razvoj možen le ob »intenzivni investicijski dejavnosti« in »energičnem vključevanju v evropske projekte«. To energičnost in intenzivnost lahko zaznavamo že dvajset let, odkar je Benedikt samostojna občina. V tem času so v kraju postavili novo šolo in vrtec, športno dvorano, imajo zdravstveno ambulanto in pošto. Včasih zaspani in odročni kraj postaja živahno središče. Ob tem ne zanemarjajo mehkih komponent razvoja: sistematične gradnje, tako krajevne kot evropske identitete. Rezultat: v zadnjih dveh letih ima Benedikt med vsemi 212 občinami najboljšo vrednost sestavljenega demografskega indeksa. Med leti 2009 in 2019 se je na račun gradnje stanovanj število prebivalcev povečalo za 330.

Župan občine Benedikt mag. Milan Repič je v prvem odzivu po prejemu nagrade povedal: “Izredno smo zadovoljni. To priznanje je na eni strani obveza, da se moramo truditi in delati dobro še naprej, na drugi strani pa tudi dokaz, da smo znali pogledati širše in nadgraditi delo, ki je bilo opravljeno v preteklosti.”

To priznanje je na eni strani obveza, da se moramo truditi in delati dobro še naprej, na drugi strani pa tudi dokaz, da smo znali pogledati širše in nadgraditi delo, ki je bilo opravljeno v preteklosti. 

“Če smo v preteklosti znali oceniti, da je dobra poteza ustvarjanje pogojev za individualno in ostalo stanovanjsko gradnjo, pa smo v zadnjih dveh letih to nadgradili tudi s pridobivanjem projektov, tudi evropskih, kar je bilo očitno dovolj, da smo se dvignili na prvo mesto v tej regiji.”

Sveto Ano opisali kot majhno občino v Slovenskih goricah, ki je naredila v zadnjem obdobju pravi razvojni preboj

Druga finalistka  iz vzhodne Slovenije, občina Sveta Ana, je prejela certifikat Zlati kamen. Na Facebook profilu so objavili, da so Sveto Ano opisali kot “majhno občino v Slovenskih goricah, ki je naredila v zadnjem obdobju pravi razvojni preboj. Strateško vodena občina se sistematično usmerja v razvoj trajnostnega turizma in je med tremi najmanjšimi kraji, ki nosijo znak Slovenia Green Destination. Prav prizadevanje, da bi kraj dobil ta znak, je sprožil vrsto infrastrukturnih projektov, zaradi katerih je občina zgledno komunalno urejena. Razvojna dinamika v kraju je očitna: v kratkem obdobju je občina napredovala od enega od najmanj razvitih krajev pri nas do povprečne ravni razvitosti”.

Nagrado Zlati kamen 2021 je prejela Nova Gorica

Regijska zmagovalka za zahodno Slovenijo je Nova Gorica, za osrednjo in jugovzhodno Slovenijo Grosuplje, na območju od Koroške do Posavja občina Luče.

Snujemo projekte, kot so Center zelenih tehnologij, ki združuje znanje in gospodarstvo na področju visokih tehnologij in je usmerjen v zeleno prihodnost. Skupaj z državo se podajamo v infrastrukturne projekte, na primer v železniške povezave, Bohinjsko progo, povezavo Nova Gorica–Gorica–Ajdovščina.

Občina Nova Gorica je tudi prejela nagrado Zlati kamen 2021. Nova Gorica je prestolnica večje regije, ki ima velik razvojni potencial in to povezovanje se odraža v močni razvojni perspektivi. To so zdaj prepoznali v komisiji nagrade Zlati kamen, prepoznala jo je evropska žirija, ki nam je podelila naslov Evropske prestolnice kulture 2025. Prepoznavajo jo tudi druge ustanove. Nova Gorica je prestolnica večje regije, torej ene od prihodnjih slovenskih pokrajin. Skupaj z Gorico pa je enotno urbano območje, prestolnica čezmejne evropske regije, ki ima izjemne potenciale za gospodarski razvoj, nova delovna mesta, transport, za visoko tehnologijo, izobraževanje, znanost. “In prav te potenciale smo mobilizirali. Snujemo projekte, kot so Center zelenih tehnologij, ki združuje znanje in gospodarstvo na področju visokih tehnologij in je usmerjen v zeleno prihodnost. Skupaj z državo se podajamo v infrastrukturne projekte, na primer v železniške povezave, Bohinjsko progo, povezavo Nova Gorica–Gorica–Ajdovščina. Skušamo vzpostaviti neko dolgoročno sodelovanje v območju severnega Jadrana na področju transporta in logistike. Sprožili smo razpravo oziroma ponovno pobudo o posebni evropski gospodarski coni. Gre za nadgradnjo uspešne integracije obeh Goric in čezmejne regije, ki bi namenile predvsem velik pospešek razvoju gospodarstva na podlagi odličnih priložnosti, ki se nam ponujajo v naših krajih.”