Mariborski študentje FGPA opravljajo strokovno prakso na programih gradbeništva in prometnega inženirstva, pri čemer je sklenjena tripartitna pogodba. S podpisom je preprečeno morebitno izkoriščanje študentov, saj je v pogodbi zajet sporazum med študentom, fakulteto in podjetjem. V Ljubljani so prakso na tak način uredili šele sedaj, po januarski aferi, pred tem so študenti v podjetjih ali organizacijah delali preko študentskih napotnic ali drugačnih pogodb.

 V 15 letih v Mariboru le dve pritožbi

V študijskem programu fakultete so prakse definirane s kreditnimi točkami, ki se nato prištejejo k točkam, zbranim z izpiti. Koliko točk bo posamezniku prineslo praktično udejstvovanje je odvisno od vrste dela, ki jo bo študent opravljal. O tem se pogovori z vodjo študijskega programa in s strokovno delavko, da pred začetkom dela ni nobenih nejasnosti. Daniela Dvornik Perhavec, ki na FGPA ureja študijske prakse na področjih gradbeništva in prometnega inženirstva pravi, da sodelujejo z veliko podjetji, s študenti pa najraje vzpostavijo osebni stik: »Pogovorimo se, kaj točno bi radi počeli – na primer pri projektnem ali operativnem delu. Praksa je po zakonodaji plačana, nagrada za študenta je 172 evrov. V pogodbi so zapisane dolžnosti podjetja, da študentu nudijo ustrezno nagrado in povračilo potnih stroškov in stroškov za prehrano.« Podjetja velikokrat študentom plačajo več, kot je določeno v pogodbi, če se izkažejo, pa jim je velikokrat zagotovljena tudi zaposlitev. S pritožbami so se v zadnjih 15 letih srečali le dvakrat, oboje s strani študentov, a Perhavčeva pravi, da so temu botrovale napačne odločitve pri izboru dela: »Oba sta si izbrala delo, ki jima osebno ni ustrezalo, ni bilo nepravilnosti s strani podjetja ali fakultete.«

Študenti so s fakulteto zadovoljni

Po ljubljanski aferi je vodstvo fakultete sklicalo sestanek s študentskim svetom, ki pri ureditvi praktičnega dela ne zaznava nepravilnosti. Tajnik Zdenko Zorič je dejal, da so med študenti izvedli tudi anketo: »Prejšnji teden smo iz rektorata dobili navodila, da preverimo, če pri nas vse poteka po pravilih. Še enkrat smo pristopili do študentov, ki so izkazali zadovoljstvo z našim delom.« Študentom, ki se v času študija zaposlijo v svoji študijski panogi, delo pogosto priznajo kot opravljen praktični pouk. Pred podobnimi zlorabami, kot jih očitajo na ljubljanski fakulteti, so študenti v Mariboru bolje zavarovani tudi zato, ker nihče od ponudnikov praks ni zaposlen na fakulteti.

Bodoči arhitekti v Mariboru nimajo obvezne prakse

Program arhitekture v Mariboru je mednarodno akreditiran in obe stopnji sta brez obvezne študijske prakse. Uroš Lobnik, predstojnik oddelka pravi, da trenutno praktičnega dela niti ne morejo ponuditi: »V letniku je približno 40 študentov za katere je na območju Maribor premalo birojev, kjer bi lahko prakso opravljali. V teh razmerah je prakso nemogoče ponuditi.« Namesto dela v birojih imajo študenti vsako leto projektno delo pri predmetu Studio, ki traja en semester: »Vedno se trudimo imeti drugega arhitekta iz prakse, ki vodi projektno delo. Tukaj tudi ne more priti do zlorab, saj predmet traja kratek čas, hkrati pa je z učnim načrtom urejeno, da študenti ne smejo sodelovati pri projektih, ki jih profesor izvaja v biroju.«

Priprava za poklic arhitekta je specifična

Priprava na zaposlitev v arhitekturi se razlikuje od drugih, bolj teoretičnih študijskih smeri, najpomembnejša je vaja. Lobnik pravi, da tudi zato pri predmetu Studio z vsakim letnikom izvajajo zahtevnejše naloge, a tudi to ni enako kot delo v biroju: »Za samostojno projektiranje mora arhitekt tako ali tako opraviti dve leti dela v biroju, tako da praksa pravzaprav nastopi po študiju. Študenti imajo tudi opcijo, da po opravljeni diplomi začasno prekinejo študij in opravljajo prakso v katerem izmed birojev in so nato vrnejo na magistrski študij. Bolonjska ureditev študija je glede tega zelo fleksibilna.« Vodja katedre pozdravlja študentske izmenjave, ki se mu zaradi spoznavanja drugačnega okolja in načina dela zdijo ključne: »Vsak se iz izmenjave vrne malo drugačen. Naši najboljši so vsi v tujini – ne le zato, ker tukaj ni dela, ampak zato, ker če želiš uspeti v okolju, ki ni idealno za ta poklic, moraš dobiti čim več izkušenj.«

Izkušnje s študentskim delom v birojih so pozitivne

Na fakulteti so pred kratkim obravnavali tematiko zaposlovanja študentov iz strani profesorjev – na smeri arhitekture imajo štirje zaposleni svoje biroje v katerih študenti večinoma ne delajo. Tisti, ki s profesorji sodelujejo, delajo izven študijskega procesa in so plačani preko študentskega servisa. Študentka, ki na tak način že leto in pol dela v biroju enega izmed profesorjev je dejala, da je bilo že na začetku njihove skupne poti dogovorjeno, da so študijske obveznosti na prvem mestu: »Sama si določam urnik in obseg dela, ki ga zraven študijskih obveznosti še lahko izpolnim. Prav tako si med izpitnim obdobjem vzamem čas – takrat ne delam in se posvetim faksu.« Izpostavila je tudi, da možnosti za študente, ki se želijo izkazati ni malo: »Priložnosti je dovolj, seveda pa je pogojeno ali te v tem procesu nadrejeni ceni in te plačuje tako, kot sam tudi pričakuješ. Z zavedanjem, da razumevanje in plačilo prineseta zadovoljstvo, bi lahko rekla, da sem izjemno zadovoljna z delom v biroju. Je odlična popotnica za prihodnost, saj, kot je že znano, študijski program arhitekture ne predpisuje obvezne prakse, ki je po mojem mnenju ključna za arhitekte.«