Včeraj zvečer je razširjen Upravni odbor Štajerske gospodarske zbornice, gostil Matevža Frangeža, državnega sekretarja ministrstva za gospodarstvo na temo ukrepi na področju energetike. Prisotne gospodarstvenike je predvsem zanimalo, kakšne konkretne ukrepe sedaj pripravlja vlada za preživetje gospodarstva. Matevž Frangež, državni sekretar, je med drugim izpostavil, da je usmeritev vlade partnerstvo in dialog z gospodarstvom, da to krizo premagamo skupaj.
“Dejstvo je namreč, da se zaradi energetske krize močno poslabšuje konkurenčnost evropskega in slovenskega gospodarstva. Pristop vlade je najprej regulacija cen na evropskem nivoju, da se doseže vzdržnejši nivo cen, ob tem pa Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja pomoči zaradi visokih cen energentov, pri zagotavljanju likvidnosti, zaposlenosti in pri naložbah v energetsko preobrazbo.” Ključna naloga pa je po njegovih besedah uspešna intervencija na evropski ravni, da se kratkoročno vzpostavijo nižje cene, dolgoročno pa večja samozadostnost EU pri preskrbi z energijo. Pri tem je izpostavil pomen energetsko intenzivnih industrij, ki tudi v Sloveniji predstavljajo strateško pomemben del verig, pomembnih za celotno evropsko gospodarstvo.
Predsednik UO ŠGZ, dr. Roman Glaser je srečanje ocenil za pozitivno, saj so gospodarstveniki iz prve roke izvedeli, kako razmišlja vlada, državni sekretar pa je spoznal izjemne težave gospodarstva, ki vsak dan bolj drsi v recesijo. “Pomembno je, da vemo, da imamo sogovornika v Ministrstvu za gospodarstvo. Dialog je vzpostavljen in upamo, da bo to pripomoglo k učinkovitejšemu reševanje krize,” še dodaja predsednik UO ŠGZ. Vsi prisotni so se strinjali, da dosedanji znani ukrepi namreč niso dovolj za uspešno gospodarstvo in se z njimi ne bo mogoče izognit težkim časom ter negativnim posledicam energetske krize na daljši rok.
“Ne iščemo pomoči od države, ampak pričakujemo, da bo vzpostavila konkurenčno okolje,” je svoja pričakovanja izpostavil eden od njih.
Jasno o obvezni božičnici
Na tej seji je UO ŠGZ sprejel tudi jasno stališče glede predloga vlade o obvezni božičnici, ki ga ocenjuje kot povsem nesprejemljivega. Izpostavili so, da številna podjetja božičnico redno izplačujejo, ko jim poslovanje to dopušča. V času gospodarske krize kot ji še ni bilo in ko se ne ve, kako dolgo bo traja in kakšne bodo posledice, je ta zahteva nesprejemljiva. V primeru, da bo božičnica oproščena plačila dajatev, bodo o tem ponovno razmisli. Vendar je v vsakem primeru izplačilo božičnice prostovoljno.
