V slovenskih zavetiščih se skrivajo žalostne zgodbe psov, ki so jih ljudje obsodili na pozabo. Skriti med stenami zavetišč čakajo na tisto čarobno besedo - "dom". V Zavodu za zaščito in dobrobit živali Muri so zato začeli s posebno akcijo NeVIDNI psi, s katero poskušajo tovrstnim psom pomagati končno najti ljubeč dom.

Dnevi se prevesijo v mesece in v leta, a jih ne opazi nihče

Projekt NeVIDNI psi je nastal z zavedanjem, da je v naših zavetiščih vse preveč psov, ki tudi po VEČ LET čakajo na svojo novo priložnost za življenje, za Maribor24.si pojasnijo v Zavodu Muri. Psi imajo žalostne zgodbe, zaradi katerih pristanejo v zavetiščih, ki naj bi bila samo prehodna postaja na poti do srečnega zaključka. Pa vendar se pogosto zgodi, da psi v zavetišču, zaprti za stenami, počasi postajajo "nevidni". 

"Tako minevajo dnevi, ki se prevesijo v mesece in ti v leta, ko jih ne opazi nihče."

Ta problematika se je v nekaterih zavetiščih odražala že vrsto let prej. Sedaj se pojavlja v vseh zavetiščih, saj je bila pred približno dvema letoma sprejeta prepoved evtanazije zdravih živali. Seveda z mislijo na uboge živali, a te zdaj prepogosto celo večnost čakajo na svoj dom.

Medtem ko nekateri leta čakajo na lastnika, se bo več ljudi 'teplo' za psa določene pasme

"Ljudje se bistveno premalo zavedamo svoje odgovornosti za skrb za naravo in živali. V svetu, polnem materialnih dobrin, počasi izgubljamo svoj pravi smisel obstoja. Še vedno namreč velja, da trend nakupovanja psov, ki so podobni določenim pasmam, navkljub ozaveščanju, narašča. Ob tem potreba po vizualni simpatičnosti nemalokrat prevlada nad dejanskimi potrebami in namenom, za katerega je bila posamezna pasma ustvarjena. Pes je zaradi neizživetih nagonov v vsakdanjem stresu in izraža vrsto za ljudi nezaželenih vedenj. Skrbnik pa ob ugotovitvi, da se sicer nerealna pričakovanja, niso uresničila, postane nejevoljen," razlagajo v Zavodu Muri.

Trenutna statistika, ki je so jo v zavodu grobo opravili preko pregleda spletnih strani zavetišč, je sledeča: 204 psi so pripravljeni za oddajo, od tega je dobra polovica črne oziroma temnejše barve, 45 psov pa je starejših od 8 let. Težje posvojljivi so namreč ravno črni oz. psi temnejših barv ter psi večje rasti.

Kot dodajo naši sogovorci, se ironično zelo pogosto zgodi, da izbira psov na tak način zavetiščem ali bolje rečeno psom, pravzaprav povzroči kar dvakratno škodo. Prvič, ko se ljudje namesto posvojitve in s tem sprostitve prostora v zavetišču, odločijo za nakup in drugič, ko skozi leta spoznajo, da se je nakup "ponesrečil" in želijo potem takega psa oddati v že tako polno zavetišče.

Takrat pa se začnejo zavedati problema prenasičenosti slovenskih zavetišč in postanejo nejevoljni. "Pričakujejo namreč, da bo njihovo večletno neodgovorno ravnanje in brezbrižnost nad težavami s psom, v trenutku rešil nekdo tretji. Ob tem pozabljamo, da je zavetišče le eden izmed členov v verigi reševanja življenj zapuščenih živali. Tisti zadnji ključni člen pri tem pa so posvojitelji. In slednjih je glede na število psov v zavetiščih, občutno premalo," še razkrijejo za Maribor24.

Loki v mariborskem zavetišču ima žalosten rekord

Loki je pred kratkim praznoval zelo žalostno obletnico - v mariborskem zavetišču je že šesto leto. Po podatkih Zavoda Muri gre za psa, ki v slovenskih zavetiščih najdlje čaka na svoj dom. V zavetišču se nahaja od svojega prvega leta starosti, sedaj je star že sedem. Ker je večje rasti, so mu skrbniki prilagodili večji boks, skozi leta se je navadil svojega bivanja, vendar v mariborskem zavetišču še vedno upajo in čakajo - kot tudi on - da bo dobil čisto svoj dom.

Ni pa popolno nobenega dobrega razloga, zakaj mora Loki verjetno večino svojega življenja preživeti v zavetišču. Kot so nam povedali njegovi skrbniki v mariborskem zavetišču, je čudovit kuža, zvest človeku, igriv, lepo vodljiv, cartljiv in zaupljiv do svojih ljudi, ki jih dobro pozna. Vendar žal težko najde lastnika, saj ima 60 kg in določene vedenjske posebnosti, zaradi katerih se zanj določajo posebni pogoji bivanja.

[[image_1_article_64247]]

Da si pridobiš njegovo zaupanje potrebuje več spoznavnih obiskov in počasno navajanje na nove ljudi. Zanj iščejo dom z velikim ograjenim dvoriščem, kjer se bo lahko prosto gibal, skrbnika s predznanjem in dom brez otrok. Je to razlog, zakaj na svoj dom čaka že več kot šest let?

Po desetih letih ga je lastnik zatajil

V mariborskem zavetišču izpostavijo še tri pse, ki pri njih najdlje čakajo na nov dom:

"Reksi je naš zlati seniorček, star 12 let. Je prijazen kuža, na sprehodu radoveden in lepo vodljiv, zato so ti z njim pravi užitek. Igračke ga kaj dosti ne zanimajo, razen če se v njih skriva kak priboljšek, za hrano bi namreč naredil vse. V boksu mu je bivanje res stresno, zanj bi bil najbolj idealen dom z ljudmi v zrelih letih, ki imajo hišo in mu lahko nudijo ograjeno dvorišče z visoko ograjo. Na dom čaka že skoraj 3 leta, kar je za starejšega psa, ki potrebuje umirjeno okolje, definitivno predolgo obdobje," povedo v zavetišču. Najbolj žalostno je, da se naj bi vedelo, kdo je njegov lastnik, a ga je ta po desetih letih zatajil in obsodil na iskanje novega doma v zavetišču.

Skoraj dve leti na svoj dom čaka desetletni Don. Glede na njegovo živahnost in radovednost, bi mu sicer zagotovo lahko pripisali kakšnih 5 let manj. Na sprehodu je najbolj aktiven njegov smrček, ki neprestano lovi vonjave in v tem naravnost uživa. Je manjše rasti, črne barve – morda zaradi tega manj zanimiv. Zanj iščejo dom brez drugih živali in majhnih otrok, saj ne mara hitrih gibov in gneče. V boksu je zelo umirjen in cartljiv, na novo priložnost pa čaka od maja 2022.

[[image_2_article_64247]]

Četrti pes, ki v mariborskem zavetišču čaka zelo dolgo, je Soti, ki je bil žal v zavetišče predan s strani lastnika pri njegovih 10. letih, junija 2022 in v tem času zanj ni bilo zanimanja. Je večje rasti, svetle barve, je že bolj umirjene narave, v boksu najraje poležava v posteljici ali leži v zunanjem delu boksa ter opazuje naravo. Pri njemu so skrbniki opazili, da nima rad gneče, prav tako je zaščitniški do »svojih« ljudi. Ko se človeka navadi, je zelo cartljiv in krasen pes, le pri moških je potreben kakšen obisk več (morda kakšna slaba izkušnja iz preteklosti).

[[image_3_article_64247]]

Zavod Muri je v projekt NeVIDNI psi vključil tudi Zaro, ki je nenadoma ostala brez doma, ko se je njena družina razšla. Več o njeni srce parajoči zgodbi na spodnji povezavi.

Želite pomagati, a ne morete posvojiti?

Glavni namen projekta je obiskovanje posameznih slovenskih zavetišč, druženje s psi in preko zabavnih video vsebin, simpatičnih fotografij ter prirave letakov vsem tistim težje posvojljivim psom iz zavetišč pomagati, da postanejo VIDNI. Projekt poteka preko Zavoda za zaščito in dobrobit živali Muri in je v celoti dobrodelen.

V kolikor bi pri projektu želeli sodelovati, je načinov za pomoč več:

  • Prostovoljno delo v obliki priprave inovativnih video vsebin,
  • donacija oprsnic in daljših klasičnih povodcev,
  • donacija kvalitetnih priboljškov za pse,
  • promocija projekta, preko drugih medijskih kanalov (TV, radio, časopis, spletni portal).

Za več informacij lahko zavod kontaktirate tukaj.

Zavod Muri je sicer v sklopu projekta NeVIDNI psi pred nekaj meseci obiskal mariborsko zavetišče, kjer je bilo takrat okoli 50 psov. "Vsi zaposleni se zelo lepo trudijo, da prav vsakemu izmed njih posvečajo pozornost. Le redka zavetišča omogočajo psom sprehode in izpuste v tekališče. V zavetišču Maribor pa so le-ti vpeljani v proces dela," so povedali po obisku in dodali, da je zavetišče tudi izjemno čisto in vsi psi zelo negovani.

[[image_4_article_64247]]

Vendar je dejstvo, da je število psov neprimerno večje kot oskrbnikov. Zato so se odločili, da bodo v sodelovanju s pasjo šolo Šnof, pripravili izobraževanje za vse potencialne nove prostovoljce -  sprehajalce.