To sredo, 4. aprila, bodo v večernih urah slepi in slabovidni obiskali Slovensko narodno gledališče Maribor, kjer bodo prisostvovali na vaji Mesečnice, obiskali zakulisje, otipali sceno, kostume in rekvizite.
Slovensko narodno gledališče Maribor je odprta kulturna ustanova, ki s svojo produkcijo nenehno plemeniti slovenski kulturni prostor in premika meje mogočega, ne samo v uprizoritveni umetnosti, ampak tudi v družbi, bodisi z idejami, kreativnostjo ali s svojim družbenim angažmajem.
Projekt odpravlja komunikacijske ovire slepih in slabovidnih
Ker zaradi svojih omejitev vsi posamezniki v družbi nimajo enake dostopnosti do informacij in kulturnih dobrin, v projektu na pobudo predsednika Zveze Slovenska unija pacientov in člana Sveta invalidov MO Maribor Boruta Ambrožiča ‘Senzorična umetnost – umetnost na otip’ sodelujejo Zveza SUP, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Maribor ter Slovensko narodno gledališče Maribor in tako na praktični ravni odpravljajo komunikacijske ovire, s katerimi se soočajo slepi in slabovidni.
V okviru projekta je Slovensko narodno gledališče Maribor skupini slepih in slabovidnih omogočilo spremljati nastanek operne predstave Mesečnica na vaji, obiskati zakulisje, otipati kostume in rekvizite in si ogledati uprizoritev. V okviru projekta bo pripravljen tudi letak v brajlici, ki bo tako videčim kot slepim služil kot sporočilni medij, s pomočjo katerega bodo lažje sledili uprizoritvi.
Evropa 2020 zagovarja popolno gospodarsko in družbeno udeležbo invalidov
Vsak šesti prebivalec Evropske unije trpi za lažjo ali težjo obliko invalidnosti, kar pomeni, da se približno 80 milijonov posameznikov pogosto ne more v celoti vključiti v družbo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je skoraj 10 odstotkov oz. 600 milijonov ljudi na svetu invalidnih. Vzpostavljanje družbe, ki vključuje vsakogar, ne prinaša samo tržne priložnosti in spodbuja inovacije, pač pa krepi vlogo invalidov, da lahko v celoti uživajo svoje pravice in izkoristijo sodelovanje v družbi. Strategija Evropa 2020 nudi okvir za ukrepanje, ki zagovarja popolno gospodarsko in družbeno udeležbo invalidov.
Na področju dostopa do fizičnega okolja, prevoza, informacijskih in komunikacijskih tehnologij in sistemov ter drugih objektov in storitev še vedno obstajajo velike ovire, ki invalidom preprečujejo, da bi v celoti uveljavljali svoje temeljne pravice, in omejujejo njihove možnosti, da bi enako kot drugi sodelovali v družbi. Med njimi tudi pravico do prostega gibanja, do izbire, kje in kako živeti, ter pravico do popolnega dostopa do rekreacijskih, športnih in kulturnih dejavnosti. Dostopnost ne zajema le dostopa do grajenega okolja in odprave arhitektonskih ovir, temveč tudi dostop do informacij oz. komunikacij in s tem omogoča invalidu vključitev v vse sfere človekovega življenja, tudi kulturne.
