Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo tudi v sadjarstvu. Pri padcu temperatur pod ničlo pride do pozebe, če je sadna vrsta v občutljivi fenofazi. Mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, nam je pojasnila, da je koščičasto sadje na širšem mariborskem območju v veliki meri pozeblo že prejšnji teden, s petka na soboto, ko so se temperature marsikje spustile pod ledišče: “Marsikje je bilo takrat tudi -2, -3 stopinje Celzija. V prejšnjem tednu so marsikje že na polno cvetele marelice, breskve, tudi češnje so se že začele na polno odpirati. V teh primerih ostaja velika verjetnost, da je prišlo do najmanj 50 odstotne pozebe teh cvetov, kar pa zadeva pečkato in lupinasto sadje, pa je pa pozeba odvisna od mikrolokacije vrtov. Ob hišah, na južni legi, v zavetrju so se tudi pri jablanah že začeli odpirati prvi cvetovi in tisti so skoraj zagotovo pozebli.”
Snežna odeja deluje kot izolator
Snežna odeja pa je načeloma za sadno drevje dobrodošla, še opozarja Gutman Kobalova: “Sneg je preprečil nadaljnje nižanje temperatur, istočasno pa snežna odeja pomeni zaščito, izolacijo za sadno drevje. Res pa je, da ponekod prihaja do lomov nekaterih manjših vejic, zlasti tam, kjer so se lističi že začeli počasi odpirati. Je pa zelo nespametno, da ljudje otresajo svoja sadna drevesa. Če je les zdrav, so te sadne rastline dovolj elastične, da se drevo samo regulira, z dodatnim fizičnim stresanjem snega pa lahko povzročimo lome, ki se sami sicer ne bi zgodili. Vrtičkarji tako v želji, da bi čimbolj pomagali, naredijo še večjo škodo.”
Je pa zelo nespametno, da ljudje otresajo svoja sadna drevesa. Če je les zdrav, so te sadne rastline dovolj elastične, da se drevo samo regulira, z dodatnim fizičnim stresanjem snega pa lahko povzročimo lome, ki se sami sicer ne bi zgodili. Vrtičkarji tako v želji, da bi čimbolj pomagali, naredijo še večjo škodo.
Še vedno pa velja tisto staro pravilo, da zadnji sneg imenujemo revežev gnoj. “Pomeni, da je prišel sam od sebe in nam zelo koristi, tudi v boju proti suši, ki se je že pojavljala na vrtovih, njivah in poljih.”
Največjo težavo bodo predstavljale nizke temperature, ki so napovedne za sredo in četrtek
Gutman Kobalovo zlasti skrbi dogajanje v prihodnjih dneh, saj je za sredo in četrtek napovedana razjasnitev z mnogo nižjimi temperaturami. “Nimamo kaj drugega postoriti, kot počakati, kaj se bo zgodilo. Zaščite dreves s kopreno bodo skoraj neizvedljive, saj lahko pri tem, zlasti tam, kjer bo sneg ostal, naredimo veliko loma. Poleg tega je to kopreno potrebno, zlasti če bo veter, nekam pritrditi. Mi smo vrtičkarjem že v osnovni svetovali, da že takrat, ko drevo (velja zlasti za marelice in breskve) posadijo, naredijo primerno armaturo oziroma primeren dežnik, šotor, nekateri so kupili tudi baldehine. To je edino pravo, kajti če teža snega povzroči, da zaščita polomi veje, nismo naredili nič. Velja tudi opozorilo, da lahko močan veter to zaščitno armaturo s sadnega drevesa odnese, posledično pa lahko ta povzroči poškodbe. Najmanj, kar se lahko zgodi je, da poškoduje avto ali kakšno steklo, veliko huje pa je, če takšna zaščita prileti v človeka. Skratka, želimo si, da ta sneg čimdje ostane na sadnem drevju in ga zaščiti pred napovedano pozebo.”
Velja tudi opozorilo, da lahko močan veter to zaščitno armaturo s sadnega drevesa odnese, posledično pa lahko ta povzroči poškodbe. Najmanj, kar se lahko zgodi je, da poškoduje avto ali kakšno steklo, veliko huje pa je, če takšna zaščita prileti v človeka. Skratka, želimo si, da ta sneg čimdje ostane na sadnem drevju in ga zaščiti pred napovedano pozebo.
Kar pa zadeva morebitno oroševanje dreves z namenom zaščite, pa Zlatka Gutman Kobal opozarja, da se tega, če nimamo pravega pritiska vode, pravih šob, prave meglice, raje ne lotevamo. “Mnogi se ne zavedajo, da je potrebno aplikacijo megle kontinuirano izvajati, tudi po več ur v času negativnih temperatur. Če vmes ta postopek prekinemo, lahko ojačamo učinek mrazišča.”
Poškodovanost sadnega drevja je v prvi vrsti odvisna od sadne vrste, sorte, njenega razvojnega stadija in predvsem obdobja trajanja nizkih temperatur:
