Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije se prispevek prireje mesa prašičev k vrednosti kmetijske proizvodnje v zadnjem desetletju hitro zmanjševal. V letu 2022 je znašal le dobre 3 odstotke, kar je najmanj v zadnjem desetletju. K vrednosti živinoreje prašičereja od leta 2013 prispeva manj kot 10 odstotkov, v letu 2022 le okoli 7 odstotkov. Oba deleža sta se od leta 2000 več kot razpolovila, kar na splošno kaže nazadovanje in ranljivost panoge v primerjavi z drugimi sektorji kmetijstva.

Stalež prašičev se še naprej zmanjšuje

Po podatkih popisa kmetijstva se je leta 2020 s prašičerejo ukvarjalo 12.200 kmetijskih gospodarstev, kar je za 54 odstotkov manj kot leta 2010 in kar za 73 odstotkov manj kot leta 2000. V tem obdobju se je močno zmanjšalo tudi število prašičev. Leta 2020 jih je bilo za 38 odstotkov manj kot leta 2010, medtem ko jih je bilo v primerjavi z letom 2000 kar za 61 odstotkov manj. Stalež prašičev se v zadnjem desetletju, kljub izjemoma rahlemu porastu v letu 2018, še naprej opazno zmanjšuje. Po začasnih statističnih podatkih je bilo konec leta 2022 v hlevih nekaj več kot 202 tisoč prašičev (še leta 2019 240 tisoč) oziroma za 6 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2021, kar je najmanj do zdaj. Zmanjšanje števila tekačev in prašičev pitancev ob koncu leta 2022 je po vsej verjetnosti odraz manjšega uvoza živih živali v drugi polovici leta 2022, kar se v nadaljevanju odrazi tudi v zakolu, ta pa je posledica ponudbe in oteženega nakupa pujskov v tujini.

V letu 2022 je bilo zaklanih slabih 270 tisoč prašičev, kar je za 13 odstotkov manj kot v letu 2021 in najmanj do zdaj. Razlog za občutno zmanjšanje je predvsem manjši zakol izven klavnic, pri čemer je delež zakola izven klavnic v letu 2022 znašal 19 odstotkov, še pred nekaj leti tudi do 30 odstotkov. Od celotnega zakola je bilo v slovenskih klavnicah zaklanih 229 tisoč živali, kar je v primerjavi z letom prej za 7 odstotkov manj. Po izrazitem zmanjšanju zakola izven klavnic v letu 2020 (6,1 tisoč t), k čemur sta verjetno pripomogla precejšnje povečanje odkupnih cen tržnih prašičev in otežena dobava pujskov za pitanje, se je interes po domačem zakolu v letu 2021 znova povečal, zaradi primanjkljaja živali za pitanje in visokih cen krme v letu 2022 pa se je znova močno zmanjšal. Ob zmanjšanju prirasta prašičev v letu 2022 se je v primerjavi z letom prej zmanjšala tudi domača prireja prašičjega mesa.

[[image_1_article_66420]]

Stopnja samooskrbe se giblje okoli 40 odstotkov 

Slovenija je tradicionalna neto uvoznica prašičjega mesa, saj je domača poraba stalno večja od domače prireje. Neto uvoz se je po vstopu Slovenije v EU ob vse manjši domači prireji precej povečal, s tem pa se je znižala stopnja samooskrbe s prašičjim mesom. Potem ko je bila leta 2016 najnižja v zgodovini Slovenije (34 odstotkov), se samooskrba s prašičjim mesom v letih 2017–2021 giba okoli 40 odstotkov, v letu 2022 pa je bila 41-odstotna.

Po mnenju Petra Pribožiča, vodje oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, je prašičereja specifična panoga, ki potrebuje specializirano organiziranost. To je eden od razlogov, zakaj je stopnja samooskrbe s prašičjim mesom tako nizka. Kot nadaljuje, imajo v Sloveniji vlogo organizatorjev splošne zadruge, pomembno je tudi neposredno sodelovanje rejcev z odkupovalci ali ostanek organizirane proizvodnje z velikimi farmami. "Te organizacijske vezi so slabe in rejci so opuščali sodelovanje in tudi proizvodnjo. Drugo je prodor cenenega mesa na slovenski trg, ki je skozi leta povzročal turbolentnost odkupnih cen prašičev v domači proizvodnji. Tudi zato so rejci opuščali proizvodnjo. Manjša proizvodnja je gotovo dražja v primerjavi z velikimi rejci prašičev v evropskih državah. Tem mi težko konkuriramo, posebej pa težko konkuriramo cenenemu prašičjem mesu, ki prihaja na naše tržišče."

Rejci prašičev so v primerjavi z rejci krav molznic v slabšem položaju 

Poleg tega je reja prašičev zahtevna panoga, v kateri je potrebno, če želimo biti vsaj malo konkurenčni, dosegati dobre rezultate. "Rejec lahko na primer dosega po plemenski svinji tudi nad 26 prodanih pujskov na leto. Torej bi moral rejec z desetimi plemenskimi svinjami letno prodati nad 200 pujskov, rejec s 30 plemenskimi svinjami pa okrog 700 pujskov. V primerjavi z rejci krav molznic so rejci prašičev v slabšem položaju. Mleko se dnevno prodaja in trg deluje, rejci so tudi bolj specializirani in organizirani."

"Reja prašičev zahteva celega človeka vsak dan v letu, poleg tega je potrebno biti dovolj podjetno naravnan za prodajo prašičev," pojasnjuje Pribožič. 

"Podobno velja za čista poljedelska kmetijska gospodarstva, ki po obsegu obdelujejo dovolj površin in dosegajo dobre rezultate. Pridelke prodajo ob žetvi z njiv in imajo bistveno manj obremenitev z delom, kar se da kombinirati tudi z zaposlitvijo v drugih panogah."

Pot do gradbenega dovoljenja za novi hlev za rejo plemenskih svinj je dolga in težavna 

Največja težava v Podravju je zmanjšanje števila rejcev plemenskih svinj. Petra Pribožiča smo vprašali, kaj bi bilo potrebno narediti na tem področju. Pravi, da bi bile potrebne investicije v nove hleve za rejo plemenskih svinj. "Ena od težav je, da je vsaka postavitev objekta na podeželju postala problematična, še posebej, ko gre za hleve za rejo prašičev. Pot do gradbenega dovoljenja je dolga in težavna zaradi nasprotovanja krajanov. Tudi zaradi tega se opušča reja prašičev. Prodajna cena pujskov je trenutno visoka in reja plemenskih svinj bi lahko bila gospodarsko zanimiva. Vendar velikega interesa za nove investicije v rejo plemenskih svinj ni."

Poleg tega, kot pravi sogovornik, organizatorji proizvodnje ne iščejo novih kmetij. Nihče več ne pospešuje reje prašičev. "Potrebovali bi organizacijo rejcev, ki bi skrbela za razvoj in organiziranost proizvodnje s ciljem letnega povečevanja proizvodnje tako pujskov kot pitancev. Celotna veriga bi morala delovati na način, da imamo rejca, ki proizvaja pujske in te proda pri teži okrog 25 kilogramov, potrebujemo pa tudi rejce, ki bodo prašiče pitali, in seveda industrijo ali mesarije, ki bodo prašiče odkupili. Pri nas pa smo vsak na svojem vrtu in ni pravega sodelovanja. Če hočemo panogo obrniti naprej in navzgor, bo potrebno vse to spremeniti."

Slovenci pa vseeno tradicionalno najraje uživamo meso prašičev. Žal pa vedno več tega mesa pride iz uvoza, ker ga doma pridelamo vedno manj. Lansko leto smo padli pod 200.000 zaklanih prašičev domače proizvodnje.

Panogo bi morali podpreti že z ukrepi kmetijske politike

V osnovi bi morali rejce prašičev podpreti že z ukrepi kmetijske politike, je prepričan Pribožič. "Rejec prašičev svojo pridelavo krme na lastnih površinah nadgradi s proizvodnjo mesa in ustvarja dodano vrednost v primerjavi s čistimi poljedelci. Zato bi bi moral biti rejec prašičev že preko neposrednih plačil po površini  stimuliran. Mogoče bi morali uvesti tudi ukrep podpore za nakup plemenskih svinj. Vse to smo imeli pred vstopom v Evropsko unijo. Na ta način bi morda zainteresirali nove rejce. Za takšne ukrepe pa se vedno najde izgovor, da EU tega ne dovoljuje."

V Spar Slovenija že vrsto let podpirajo lokalne pridelovalce in dobavitelje mesa

Da slovensko meso dosega najvišjo raven varnosti in kakovosti, kljub temu pa mu močno konkurira uvoz cenejšega mesa iz tujine, se dobro zavedajo v podjetju Spar Slovenija, kjer že vrsto let podpirajo lokalne pridelovalce in dobavitelje mesa, kupce pa spodbujajo, naj pred nakupom preverijo poreklo, in kadar je možno, izberejo slovensko meso. »Potrošniki s svojimi nakupnimi odločitvami vplivamo na to, ali bomo v prihodnje na slovenskih policah sploh še lahko našli svinjino slovenskega porekla. Dajanje prednosti mesu tujega porekla vodi v opuščanje živinoreje kot dejavnosti v Sloveniji, to pa v dodatno nižanje stopnje samooskrbe z mesom. To lahko posledično privede do tega, da na policah ne bo več svežega slovenskega mesa, temu primerno pa se lahko spremenijo tudi cene tujega mesa, seveda ta sprememba ne bo v korist kupcu in njegovi kupni moči,« so povedali v Sparu. Dodajajo, da je zato pomembno, da pri izbiri mesa cena ni edino merilo, temveč da kupec upošteva tudi njegov izvor in daje prednost slovenskim izdelkom. 

[[image_2_article_66420]]

Bodite pozorni na oznako kakovosti 4SI

Trgovec Spar za svoje kupce v ospredje postavlja lokalno ponudbo “Naravnost od pridelovalca”, zato so se odločili, da v vseh svojih trgovinah na postreženih oddelkih v redni ponudbi kupcem nudijo samo slovensko meso oznake kakovosti 4SI. 

Oznaka 4SI potrjuje najvišjo kakovost mesa, ki je v Sloveniji rojeno, vzrejeno in pripravljeno (zaklano in razkosano) za prodajo.

Ponudba slovenskega mesa kakovosti 4SI prinaša pomembne prednosti, kot so znano in sledljivo poreklo, večja svežina in hranilna vrednost zaradi krajših dobavnih poti pa tudi višja kakovost mesa. Zaradi strogega veterinarskega nadzora in omejene uporabe antibiotikov slovensko meso namreč dosega višje standarde nadzora, predvsem v primerjavi z neevropskimi državami kar zagotavlja, da je v Sloveniji kupcem zagotovljena najvišja raven varnosti in kakovosti mesa. Odločitev za slovensko meso je obenem tudi bolj trajnostna, saj zaradi krajših dobavnih poti pušča manjši ogljični odtis.

Spar v svojih trgovinah že zdaj proda do 50 odstotkov slovenske svinjine, kar kaže na pomembno vlogo trgovca pri spodbujanju samooskrbe

V podjetju si še naprej prizadevajo za povečanje prodaje slovenske svinjine in najvišjo kakovost ponudbe lokalnega svinjskega mesa. Pri tem so se povezali s slovenskimi pridelovalci in kmeti in tako v vseh svojih trgovinah na postrežnih oddelkih zagotovljajo svinjino slovenskega porekla z oznako 4SI. Dodatno pa so sprejeli odločitev, da bo slovenska svinjina v ponudbi iz nadstandardne reje, ki upošteva dobrobit oziroma dobro počutje živali.