Zaradi ugodnega podnebja in rodovitne zemlje hmelj v Mislinjski dolini raste že sto let. Skozi to stoletje so hmelj na Koroškem ”tolkle” tako velika nihanja tržnih cen kot tudi neugodne vremenske razmere: toča, zmrzal, suša. A danes po koroškem hmelju najbolj ”tolčejo” aktivisti.

Mesto miru je pred enim letom razburkalo nesoglasje med slovenjgraškimi hmeljarji in delom prebivalstva, ki se je povezalo v civilno iniciativo CIVOZ. Ti se zavzemajo med drugim za še bolj strogo regulacijo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in nasprotujejo postavitvi novih hmeljišč v občini. Čeprav predstavniki hmeljarjev mirijo in zagotavljajo, da novih hmeljišč ne bodo postavljali ter so v bližini naselja S8 odmik nasada hmelja povečali za dodatnih pet metrov, CIVOZ meni, da je to premalo. Od hmeljarjev namreč zahtevajo takojšen moratorij za postavitev novih hmeljišč ter 300-metrski varnostni pas od stanovanjskih objektov, napoved in namestitev folij pred vsakim škropljenjem ter nasade hitrorastočega drevja okoli hmeljišč.

Ne PM10, škodljiv je hmelj

Čeprav kar nekaj naselij v Slovenj Gradcu stoji ob cestah in je kar nekaj hiš tam v neposredni bližini tovarn, več kot očitno hrup, plini in (strašni) trdni delci PM10 ne strašijo nikogar kljub temu, da so meritve pokazale, da so bile kar v treh merjenjih dovoljene vrednosti presežene. Prebivalci mestne občine se v vsem tem času od rezultatov meritev še niso nikoli povezali, se uprli proti gradnji novih cest in tovarn, zahtevali ponovne meritve, zahtevali, da se ceste in tovarne od hiš odmaknejo za minimalno 300 metrov in da se med hišami in dokazano škodljivimi objekti postavi zeleni zaščitni pas. A vse to zahtevajo zaradi strahu pred zelenim hmeljem.

Kot pravi župan mestne občine Slovenj Gradec Andrej Čas, se pri uvedbi zaščitnih con ali odmikov zaradi zelenega pasu, »če želimo enakopravno obravnavati vse občanke in občane ter deležnike, ki s svojo dejavnostjo vplivajo na okolje, pojavi tudi vprašanje, zakaj do zaščitnih pasov recimo niso upravičeni prebivalci ob cestah (hrup, plini in delci PM10), ob tovarnah in še kje?«

Inšpekcijskem službe do danes niso zaznale kršitev

Če lahko na eni strani (sicer na prvo žogo) verjamemo, da so prebivalci potencialno ogroženi zaradi cest in tovarn, strah pred nasadi hmelja težko upravičimo. Pri škropljenju hmelja se res uporabljajo škropiva, ki so lahko v velikih količinah škodljiva zdravju. A na drugi strani je njihova uporaba strogo regulirana, tako s strani Evropske unije kot tudi s strani države in ne nazadnje kupcev hmelja. Hmeljarka Andreja Hace pravi, da hmeljarji delajo »po strogi zakonodaji« in da odgovarjajo »štirim institucijam«. Ter dodaja, da »prav tako imamo vsi hmelj okoli svojih hiš, kjer živijo naši otroci in najbližji, zato vsekakor delamo tako, da ne ogrožamo nikogar«.

In dejstvo je, da v vseh teh letih pristojne inšpekcijske službe niso ugotovile niti ene kršitve pri škropljenju hmelja v Slovenj Gradcu. Najnovejša analiza s strani fitosanitarne inšpekcije Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je na koroških nasadih hmelja odvzela vzorec zelenih delov hmelja in vzorce zelenih delov rastlin, ki rastejo v neposredni bližini hmeljišča, namreč v letu 2018 ni ugotovila nobenih nepravilnosti. »Bili so pri več hmeljarjih, pregledano je bilo vse v zvezi s škropljenjem«, inšpekcijski pregled opisuje predstavnica hmeljarjev. Rezultati poročil inšpekcije niso potrdili nedovoljenih ostankov aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev (FFS) niti v vzorcih hmelja niti vzorcih zelenih delov rastline, ki raste v njegovi neposredni bližini.

Mesto miru nemirno zaradi volitev?

Med spremljanjem hmeljarske vojne na Koroškem težko prezremo očitke hmeljarjev, ki so trdno prepričani, da je gonja proti njim postranska škoda za politične točke in visoke občinske stolčke. Kot pravi Andreja Hace, je po njenem mnenju absurdno dejstvo, da »politični mrtvaki, ki v iztekajočem mandatu niso naredili nič in nekateri novinci na prihajajočih lokalnih volitvah uporabljajo “problem” hmeljarstva kot glavno orodje za nabiranje glasov.« Čeprav se kampanja uradno še ni začela, je, kot pravi, »javnosti že znano, kakšno je razmišljanje zdajšnjih in bodočih strankarskih kandidatov«. Ustanovitelja civilne iniciative sta namreč vidnejša v lokalni politiki in pričakovati je, da se bodo vidnejši člani civilne iniciative ob lokalnih volitvah spet poskušali zavihteti na najvišji stolček koroškega mesta miru.

Če bi tako še razumeli, da ljudje v svojem kraju ne želijo zbiralnic odpadkov (pa čeprav izpolnjujejo vse okoljske standarde) in če bi še razumeli kritično ocenjevanje vetrnih elektrarn, ki jih sicer poznajo po vseh ekološko zavednih evropskih državah; Ali pa če bi poslušali in poskušali razumeti argumente nasprotnikov gradnje hidroelektrarn na več lokacijah po Sloveniji, čeprav le-te izpolnjujejo vse zahtevane okoljske standarde in umeščanje v prostor, pa je težko razumljivo, da prebivalci v svojem kraju ne želijo kmetijske dejavnosti, ki tam obstaja že več desetletij, ki je v tem kraju zaradi njegovih naravnih danosti in ki jo glede uporabe škropiv nenehno nadzoruje inšpekcija. Inšpekcija, ki do danes še ni zaznala nobene kršitve.