Predstavniki Zveze društev za obvarovanje in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura so pred dvema mesecema Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) posredovali več vprašanj, povezanih z akutno grožnjo onesnaženja virov pitne vode, ki jo predstavlja objekt kompostarne na otoku na Muri v Ceršaku. Odgovori ministrstva oziroma pristojnega Direktorata za investicije in vode razkrivajo, kot menijo v zvezi, ignoranco do resnosti stanja, ki ogroža vodooskrbo več kot sto tisoč prebivalcem severovzhodne Slovenije.
Na akutno stanje sta pristojno ministrstvo opozorila tudi vsaj dva upravljavca vodovodnih sistemov na območjih ob Muri
V Zvezi društev Moja Mura že več let neuspešno opozarjajo Ministrstvo na problematiko kompostarne Ceršak. Vztrajajo, da je delovanje tovrstnega predelovalnega obrata na otoku sredi reke povsem nerazumno in da na otoku odložen material iz kompostarne resno ogroža vodovarstvena območja ob Muri. “Gre za kompostarno, ki sprejme kar tretjino vseh bioloških odpadkov v RS. Da je stanje akutno in da predstavlja grožnjo pitni vodi za naselja ob Muri, sta novembra lani Ministrstvo za okolje in prostor opozorila tudi vsaj dva upravljavca vodovodnih sistemov na območjih ob Muri (t. i. sistemov B in C), to sta murskosoboško podjetje Vodovod sistema B in Javno podjetje Prlekija iz Ljutomera. Opozorila sta, da bi zlasti v primeru visokega vodostaja in poplavljanja otoka prišlo do odplavljanja snovi iz kompostarne in iz skladišč ob njej v Muro in na vodovarstvena območja, kjer bi meteorne vode material sprale v podtalno vodo in infiltracijsko območje, ki napaja črpališča pitne vode. Podjetji sta MOP zato pozvali k takojšnjemu ukrepanju, da se ne zgodi ekološka katastrofa.”
FOTO: Zveza društev Moja Mura
“Ne moremo govoriti o kompostu prvega razreda, pač pa o odpadkih, ki ne morejo oziroma ne smejo biti odloženi kjerkoli”
Z Ministrstva za okolje in prostor so pred dnevi poslali odgovore, vendar pa ti, kot pravijo v Moji Muri, večinoma kažejo ignoranco oziroma prikrivanje realnega stanja. Z ministrstva tako uvodoma odgovarjajo, da odložen material v Ceršaku ni sporen: »Kompost iz kompostarne v Ceršaku se uvršča v 1. kakovostni razred. Zavezanec v skladu z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem lahko na lokaciji skladišči kompost 1. kakovostnega razreda, tako da v tem primeru ne gre za nevarne snovi.«
Vendar že podrobnejši pregled letnih poročil o prevzemu in predelavi odpadkov za kompostarno Ceršak, pridobljenih od ministrstva in povezanih institucij, razkriva, da so med predelanimi odpadki tudi komunalno blato in tiskarski mulji iz postopka reciklaže papirja.
V Moji Muri na tak zapis odgovarjajo: “Vendar že podrobnejši pregled letnih poročil o prevzemu in predelavi odpadkov za kompostarno Ceršak, pridobljenih od ministrstva in povezanih institucij, razkriva, da so med predelanimi odpadki tudi komunalno blato in tiskarski mulji iz postopka reciklaže papirja. Iz grafičnega prikaza v samem dopisu je tudi razvidno, da je material deponiran enotno v nasipih na območju gozda in da ni ločen po vsebnosti različnih surovin. To pomeni, da po zakonu in uredbi o predelavi odpadkov ne moremo govoriti o kompostu prvega razreda, pač pa o odpadkih, ki ne morejo oziroma ne smejo biti odloženi »kjerkoli«.
Država, civilna zaščita in upravljavci vodovodnih sistemov po mnenju Moje Mure ne vedo, kako bodo ravnali ob onesnaženju
Nadalje v Moji Muri pravijo, da na vprašanje, kakšen scenarij je previden v primeru poplav, ki bi lahko odplaknile obsežen material iz
odlagališč ob kompostarni na otoku neposredno v Muro in na vodovarstvena območja ob Muri, na ministrstvu odgovarjajo formalistično in vsebinsko nejasno: da ima država »pripravljene načrte ravnanja v primeru poplav, skladno z Zakonom o vodah in Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
Slednji zakon nalaga tudi pripravo občinskih ukrepov v primeru naravnih nesreč, kot so poplave, ki bi vplivale na vodno črpališče Ceršak. “Ob tem izpostavljamo dve dejstvi: prvič, da občina Šentilj po uradnih informacijah ne razpolaga s takšnim dokumentom, in drugič; da sporno območje ceršaškega polja, na kateri se nahaja kompostarna Ceršak, kljub omenjenim podatkom Agencije RS za okolje o poplavni ogroženosti sploh ni zajeto oziroma opredeljeno kot rizično v dokumentu Regijski načrt za reševanje ob poplavah za vzhodno Štajersko regijo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pod okriljem Ministrstva za obrambo.”
Za obstoječe stanje je nesporno soodgovorno nekdanje vodstvo občine Šentilj, ki je, ob začetku obratovanja kompostarne, z »inovativnimi« spremembami namembnosti omogočilo, da je zasebni lastnik kompostarne sploh prišel do okoljevarstvenega dovoljenja.
Tako lahko sklepamo, nadaljujejo v Zvezi društev za obvarovanje in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura, da država in civilna zaščita kot tudi upravljavci vodovodnih sistemov ne vedo, kako bodo ravnali ob onesnaženju – tudi ne, kako se bo zagotavljala vodooskrba za okoli 100.000 prebivalcev, ki so odvisni od vodovodnega sistema C in B ter črpališča Ceršak. “Kljub izmikanjem in nekonkretnim odgovorom lahko iz dopisa vendarle sklepamo, da se na Ministrstvo za okolje in prostor zavedajo (MOP), da je obstoječa lokacija oziroma umestitev kompostarne Ceršak v prostor neprimerna in sporna. V dopisu MOP namreč omenja dogovor o novi lokaciji kompostarne: »Dogovor glede morebitne nove lokacije pa bo treba doreči v okviru novega Občinskega prostorskega načrta občine Šentilj«. Za obstoječe stanje je nesporno soodgovorno nekdanje vodstvo občine Šentilj, ki je, ob začetku obratovanja kompostarne, z »inovativnimi« spremembami namembnosti omogočilo, da je zasebni lastnik kompostarne sploh prišel do okoljevarstvenega dovoljenja. Rešitev za novo lokacijo kompostarne je potrebno iskati na območjih celotne države in ne ene občine.”
Štefan Žvab: Dokler bom jaz župan občine Šentilj, ne bomo namenjali nobenega novega prostora za potrebe kakršnihkoli kompostarn ali podobnih objektov v naši občini
Nad dopisom, ki ga je ob družbi Vodovod sistema B prejelo tudi Javno podjetje Prlekija, pa so bili presenečeni na občini Šentilj, kamor sicer sodi tudi Ceršak. Zmotilo jih je namreč zapisano glede morebitne nadomestne lokacije, ki da jo bo treba doreči v okviru novega šentiljskega občinskega prostorskega načrta. Kot je povedal župan Štefan Žvab, razumejo obe podjetji, da izražata skrb, kako zagotoviti ljudem zdravo pitno vodo, saj tudi njih skrbijo isti razlogi pri zagotavljanju zdrave pitne vode iz obstoječega vodnjaka v Ceršaku, ki ni tako daleč od kompostarne. Ob tem občino skrbijo tudi ogromne količine nasutega materiala na območju okoli kompostarne. “Vendar kot sem že večkrat poudaril, ponovno zagotavljam svoje trdno prepričanje, da dokler bom jaz župan občine Šentilj, ne bomo namenjali nobenega novega prostora za potrebe kakršnihkoli kompostarn ali podobnih objektov v naši občini,” je bil jasen Žvab.
Zveza društev Moja Mura: Lokacijo za kompostarno je potrebno iskati na območju države (in ne le znotraj občine Šentilj)
Ob tem je po mnenju Moje Mure treba vse, ki odločajo na MOP, opozoriti na drugi člen Zakona o vodah, ki njim in nam nalaga: »Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Pri opredelitvi ciljev upravljanja z vodami in z njimi povezanih programih ukrepov se upoštevajo vplivi podnebnih sprememb.«
Tudi glede drugih odprtih vprašanj, ki so jih postavili v Zvezi društev Moja Mura, so odgovori Ministrstva za okolje in prostor brez
kakršnihkoli nakazanih namer karkoli spremeniti ali ukrepati. “Tudi na poziv, da delo slovenske delegacije pod vodstvom uslužbenca MOP, dr. Mitje Briclja, v Stalni slovensko-avstrijski komisiji za Muro ni zadovoljivo in da interesi Slovenije niso zastopani, ni reakcije pristojnih na MOP, zlasti ne aktualnega ministra Andreja Vizjaka.”
V Zvezi društev Moja Mura, ta združuje 27 društev z območij ob Muri, ki si prizadevajo za zaščito in ohranitev edinstvene reke Mure, zato vztrajajo in prioritetno zahtevajo:
– da se kompostarna umakne z otoka na Muri, saj je to nujen korak za zavarovanje virov pitne
vode;
– da se novo lokacijo za kompostarno išče na območju države (in ne le znotraj občine Šentilj) in
da izbor lokacije temelji izključno na podlagi predpisanih strokovnih presojah;
– zahtevajo, da se določijo roki za zaprtje kompostarne, odvoz odloženega materiala in
sanacijo otoka. Prebivalci Ceršaka ne morajo več čakati, da bodo znova živeli človeka vredno
življenje. Porečje reke Mure, ki je ledvica Prekmurja in Prlekije, pa ne sme več ogrožati pitne
vode s preko sto tisoč ton odpadkov. In to je prioriteta, ki se je mora takoj lotili Ministrstvo za okolje in prostor.
