Poročali smo, da Evropska komisija v luči prehoda na odporno in trajnostno kmetijstvo napoveduje ukrep, s katerim želi do leta 2030 za več kot polovico zmanjšati porabo fitofarmacevtskih sredstev, na območjih, kot so Natura 2000, naravni parki in vodovarstvena območja, pa njihovo rabo skoraj povsem prepovedati. Za marsikaterega kmeta pa tudi za Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije je omenjena uredba o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev nesprejemljiva. Kot so že pred časom pojasnili na zbornici, je v novi uredbi za Slovenijo največja težava zahteva po zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za več kot 50 odstotkov in popolna prepoved rabe FFS na občutljivih območjih. “To je več kot 50 odstotkov slovenskih površin, 42 odstotkov slovenskih njiv, več kot tretjina vinogradov in intenzivnih sadovnjakov, četrtina hmeljišč in oljčnikov. Dodatno količinsko zmanjšanje za več kot 50 odstotkov in omejitve rabe na občutljivih območjih bodo prinesle velike težave pri kmetovanju, marsikje tudi opuščanje kmetovanja.”
O tej temi so pred dnevi govorili na okrogli mizi v Kulturno prosvetnem domu Vlada Pipana v Šentilju, ki jo je organiziral Forum za kmetijstvo in podeželje SDS. Razpravljavci so prisluhnili težavam, s katerimi se soočajo kmetje v Podravju, ter predstavili svoje rešitve. Še prej so si ogledali eno izmed lokalnih kmetij.
Franc Breznik: Dosegli smo pritisk na Evropsko komisijo
Poslanec Franc Breznik, ki je v aktualnem sklicu parlamenta predsednik Odbora za zadeve EU, v prejšnjem sklicu je bil predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je sodelujočim na okrogli mizi predstavil strateški načrt skupne kmetijske politike v letih od 2023 do 2027 v kontekstu prehranske in podnebne draginje ter okoljskih izzivov. Izpostavil je dve evropski uredbi, prva se navezuje prav na prej omenjeno zmanjšanje fitofarmacevtskih sredstev. “Dosegli smo pritisk na Evropsko komisijo. Lahko zagotovim, da se je uredba od nastanka popolnoma spremenila. Na skupni seji odborov za EU in kmetijstvo meseca marca, ki smo jo sklicali na mojo pobudo, smo predstavili težave slovenskega kmetijstva. V Sloveniji imamo 480 tisoč hektarjev obdelovalne zemlje, tri četrt površin je na območjih z omejenimi dejavniki, več kot tretjina zemljišč je v Naturi 2000. Z vstopom v Evropsko unijo smo se zavzeli za visoko okoljsko ozaveščenost in že takrat zmanjšali množično škropljenje na teh območjih. Evropa je z uredbo želela še dodatno zmanjšati fitofarmacevtska sredstva. Kot predsedujoči odboru sem pred dnevi sprejel evropskega komisarja za okolje, ki tudi sam prihaja iz kmečke družine. Razumel je naše pomisleke in zagotovil, da ta uredba ne bo toliko vplivala na slovensko kmetijstvo, kar zadeva samooskrbo. Matične države bodo lahko same odločale o tem, kaj bo v uredbi in kaj ne.”
Po Žvegličevem mnenju gredo spremembe v pravo smer
Da gredo predlagane spremembe v pravo smer, se strinja tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. “Odbor za kmetijstvo je sicer izboljšal besedilo in uredba naj ne bi začela veljati leta 2030, pač pa leta 2035. Predlogi gredo v smer, da bi vsaka država sama našla okoljska občutljiva območja. Res pa je, da gredo te spremembe še na odbor za zdravje, ki je matični odbor, decembra pa na plenarno zasedanje in nato predsednikom vlad.” Žveglič dodaja, da gre zadeva v pozitivno smer, vendar še ni čisto zaključena. “Še vedno so napovedane spremembe nekoliko pretoge. Nekoliko več svobode bi morali dati tistim državam, ki imajo že zdaj nizko uporabo fitofarmacevtskih sredstev. To velja tudi za Slovenijo, ki ima veliko okoljsko občutljivih območjih, kjer imamo vinograde, polja, …, se pa na tem območjih držimo omejitev.”
Govorili so še samooskrbi, starostni strukturi kmeta in uredbi o varovanju okolja
Na okrogli mizi v Šentilju je beseda tekla tudi o samooskrbi. Na tem področju imamo največjo težavo v zelenjadarstvu in sadju, kjer smo manj kot 40-odstotno samooskrbni, letos je svoje dodala še katastrofalna sezona. Smo pa na drugi strani samooskrbni z govejim mesom, mlečnimi izdelki in žiti.
Kot naslednjo težavo je Breznik izpostavil starostno strukturo kmeta, ki v povprečju znaša 57 let in se zelo počasi zmanjšuje. “Po eni strani slovensko kmetijstvo potrebuje modernizacijo, avtomatizacijo in digitalizacijo, po drugi strani pa osveščanje slovenske javnosti o slovenskem kmetijstvu, ki mora biti strateška panoga.” Opozoril je še na strukturo aktualnega ministrstva za kmetijstvo, ki po Breznikovih besedah pod sedanjo vlado uživa zelo malo pozornosti. Povedal je, da se je na glasovanju o odstopu kmetijske ministrice vzdržal, saj meni, da ministrica ni storila večjih napak in je v veliki meri ščitila interese slovenskega kmetijstva in samooskrbe. “Sam jo na področjih, na katerih je branila stroko, podpiram in zato tudi nisem glasoval za njeno odstavitev.”
V nadaljevanju je omenil še evropsko uredbo v varovanju okolja, ki govori o tem, da naj bi številne pokrajine spremenili v biotske parke. V ta namen naj bi, tako Breznik, celo podirali jezove in hidroelektrarne. “Absolutno sem proti temu. Gre za škodljivo uredbo. V tem času je odstopil tudi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki je bil izraziti skrajnež na tem področju. Zastopal je izrazito ekstremno okoljsko politiko, ki je bila uničujoča do kmetov.”
Evropska komisija izdala dovoljenja za uporabo štirih žuželk v prehrani na celotnem evropskem trgu, tudi v Sloveniji
Dejal je, da smo v Evropi že letos marca legalizirali četrto žuželko za prehrano ljudi. “Trenutno so legalizirani štirje insekti in žuželke, to so ličinke rumenega mokarja, kobilice, hišni črički in ličinke malega mokarja, ki se v Evropi lahko uporabljajo v prehranskih proizvodih. Še dvajset insektov in žuželk je na čakalni listi. Te politike so šle povsem na napačno pot, Evropa ima svoje gastronomske značilnosti in se nam s takšnimi stvarmi ni potrebno ukvarjati.” Opozoril je še, da velike države ničesar ne naredijo v prid boljšega planeta. Samo Kitajska bo letos na novo inštalirala 106 novih termoelektrarn na premog, avgusta je uvozila 45 milijonov ton premoga.
Tudi nekdanji poslanec Marijan Pojbič vidi največjo težavo slovenskega kmetijstva v samooskrbi. “V teh dramatičnih časih, ko po svetu divjajo vojne, se nam lahko kaj hitro zgodi, da ostanemo brez hrane. Zato je potrebno sprejeti vse ukrepe, da povečamo samooskrbo v Sloveniji. Pri tem je na potezi država z zakonodajo, pomemben pa je tudi naš odnos z Evropsko unijo. Samo skupaj lahko dosežemo, da bo Slovenija na evropskem zemljevidu postavljena ob bok uspešnim kmetijskim državam v Evropi,” je dejal. Dodal je, da imamo na širšem območju Slovenskih goric veliko izpostavljenih panog; vinogradništvo, živinorejo, poljedelstvo, … zato je nujno pripraviti ustrezne kmetijske politike, ki bodo zagotovile, da bodo mladi kmetje ostali doma, da bodo slišani in da bodo lahko sooblikovali kmetijsko politiko. Posledično bo lahko država sprejemala prave ukrepe za razvoj kmetijstva v naši družbi, je še dodal.
Na pogovornem omizju je sodeloval tudi nekdanji minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek, zbrane pa je nagovoril župan Občine Šentilj mag. Štefan Žvab.
