Na asfaltnem igrišču pod podružnično šolo v Ceršaku v občini Šentilj je včeraj potekal zbor občanov, na katerem so krajani – zbralo se jih je natanko 168 – znova opozorili na nevzdržne razmere, ki jih zaradi smradu povzroča bližnja kompostarna. Zbor občanov je bil sklepčen, saj so uspeli  zagotoviti prisotnost potrebnih 10 odstotkov volivcev na območju krajevne skupnosti.

Marija Janžek: Lastnik kompostarne dovoljenja za širitev ne bo dobil

Podjetje Kogal, ki upravlja s kompostarno, po besedah predstavnice civilne iniciative proti kompostarni Marije Janžek načrtuje prostorsko širitev kompostarne, za kar pa ne more dobiti dovoljenja niti po občinskem prostorskem načrtu občine Šentilj niti po drugih predpisih, saj gre za varovano in zaščiteno okolje. “Dovoljenja za širitev ne bo dobil, ker je o tem že sklepal občinski svet ob sprejemu občinskega prostorskega načrta leta 2017, tako da je predlog načrtovane prostorske ureditve na otoku Mure s strani podjetja brezpredmeten, saj ne bo nikoli realiziran,” je dejala Janžkova in dodala, da tudi krajani Ceršaka na to ne bodo nikoli pristali.

Inšpekcijski in drugi pristojni organi so namreč ugotovili, da gre za napravo, ki lahko povzroča obremenitev okolja večjega obsega, zato mora lastnik kompostarne pridobiti novo okoljevarstveno dovoljenje.

Janžkova je pojasnila, da civilna iniciativa pa že skoraj štiri leta protestira in vlaga pritožbe pri vseh pristojnih organih. V letu 2019 pa je vendarle dosegla pomemben korak. Inšpekcijski in drugi pristojni organi so namreč ugotovili, da gre za napravo, ki lahko povzroča obremenitev okolja večjega obsega, zato mora lastnik kompostarne pridobiti novo okoljevarstveno dovoljenje.

Mag. Štefan Žvab: Življenjski pogoji ob kompostarni niso izboljšali, kot je bilo obljubljeno

Šentiljski župan mag. Štefan Žvab je povedal, da na podlagi stalnih pritožb krajanov Ceršaka ugotavljajo, da se življenjski pogoji ob kompostarni niso izboljšali, kot je bilo obljubljeno. “Krajani še vedno trpijo intenzivni smrad in insekte. Večletna prizadevanja za ustreznimi življenjskimi pogoji tako s strani krajanov, civilne iniciative in občine še niso obrodila sadov. Občinski svet Občine Šentilj je 18. 1. 2018 sprejel sklep, s katerim je podprl vsa prizadevanja organizirane civilne iniciative proti kompostarni v Ceršaku. Zahteval se je ponovni nadzor pristojnih inšpekcijskih služb, revizija okoljevarstvenega dovoljenja z namenom odvzema le-tega ter zagotovitev vseh potrebnih sredstev, ki bodo v postopkih potrebna. Občina je nato na podlagi sklepa dala pooblastilo za zastopanje in pravno pomoč v zvezi z zadevo Odvetniški družbi Pirc Musar & Lemut Strle o.p., d.o.o. iz Ljubljane. Na Inšpektorat RS za okolje in prostor, Gozdarsko inšpekcijo, Inšpekcijo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in PP Šentilj je podala zahteve za dostop do informacij javnega značaja in zahtevala vse izdane inšpekcijske odločbe, kazenske ovadbe oz. poročila v zvezi z delovanjem kompostarne.”

Žal smo 4. 9. 2018 prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor oz. ministrice Irene Majcen, iz katerega v splošnem izhaja, da lastnik kompostarne izvršuje vse inšpekcijske odločbe.

“Ker je civilna iniciativa na občino naslovila več zahtev za izredne inšpekcijske nadzore nad delovanjem kompostarne, smo zadeve odstopili pristojnim, in sicer Inšpektoratu RS za okolje in prostor, gradbeni inšpekciji, gozdarski inšpekciji in inšpekciji za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. S strani odvetniške pisarne je na Ministrstvo za okolje in prostor poslan dopis – Kompostarna v Ceršaku – pobuda za takojšnje ukrepanje (preverba okoljevarstvenega dovoljenja, naložitev ustreznih ukrepov oz. odvzem okoljevarstvenega dovoljenja ter izvedba celovite presoje vplivov na okolje). Žal smo 4. 9. 2018 prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor oz. ministrice Irene Majcen, iz katerega v splošnem izhaja, da lastnik kompostarne izvršuje vse inšpekcijske odločbe.”

Po besedah Pojbiča se kot stranski udeleženec postopka ni javil nihče

Marjan Pojbič, poslanec v državnem zboru, je dejal, da je dal pobudo za včerajšnji zbor občanov zaradi informacije, ki jo je dobil v zvezi s postopkom pridobivanja okoljevarstvnega dovoljenja: “Iz zapisnika na sestanku pri okoljskem ministru, na katerem so sodelovali vsi ključni akterji v postopku, je razvidno, da je izdaja okoljevarstvenega dovoljenja za kompostarno trenutno v fazi pregledovanja, izpolnjevana pogojev na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arsu). Javne razgrnitve za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja ne bo. Kot stranski udeleženec se ni javil nihče. Predvidoma konec julija bo opravljena ustna obravnava in ogled na terenu s strani Arsa, da se ugotovi dejansko stanje in pojasni navedbe iz dopolnjene vloge podjetja za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. Glede na trenutni potek Arso nima razloga, da bi izdajo okoljevarstvenega dovoljenja zavrnil.”

Glede na trenutni potek Arso nima razloga, da bi izdajo okoljevarstvenega dovoljenja zavrnil.

Krajanom je sicer na pomoč priskočila tudi nevladna organizacija Zveza društev Moja Mura, ki ima status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave, in je kot zainteresirana stranka vstopila v postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. “Zveza je že 9.11. 2019, torej dobrih 14 dni po oddaji vloge lastnika kompostarne, seznanila Ministrstvo za okolje in prostor ter Arso, da je zainteresirana stranka za vstop v postopek. Pri vsaki zahtevi smo dobili odgovor, da je mogoče vstopiti v tak postopek kot stranski udeleženec v času javne razgrnitve plus 30 dni. Bili smo zelo neprijetno presenečeni oziroma ogorčeni, ker nas je pristojni organ vseskozi zavajal o možnosti sodelovanja v postopku, saj očitno sploh ni imel namena javno objaviti okoljevarstvenega dovoljenja. To je utemeljeval na način, da nihče ni izrazil interesa za sodelovanje v postopku. Zahtevo za vstop smo nazadnje oddali 28. julija letos, še zadnji trenutek, po naših informacijah, da se postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja zaključi. Po več kot mesecu dni še vedno nismo prejeli sklepa o vstopu v postopek kot stranski udeleženci, kljub temu da tudi za državne organe veljajo upravni roki 30 dni. Ne razumemo, zakaj se sploh preverja pogoje za obratovanje kompostarne, če kompostarna na tej lokaciji sploh ne bi smela biti,” je še povedala Marija Janžek.

Predsednik Zveze društev Moja Mura Samo Tuš je sicer dejal, da bo zveza v roku enega meseca, če se ne bo nič spremenilo, vložila tožbe proti “vsem tistim, ki so temu držali štango”. “Sodišče bo pri tem zagotovo našlo kakšne elemente kaznivega dejanja.”

“Na otoku je skoraj 150 tisoč ton odpadkov in komposta”

Janžkova  še dodaja: “Kdo v Ljubljani razmišlja o tem kakšna okoljska katastrofa se lahko zgodi, če Mura poplavi, ob tem, da je na otoku skoraj 150 tisoč ton odpadkov in komposta.”

“V vlogi za okoljevarstveno dovoljenje lastnik daje številne nepravilne in zavajajoče podatke. Navaja, da ima na razpolaga za obratovanje kompostarne ves del otoka, katerega lastnik je, in ki meri skoraj 59 tisoč kvadratnih metrov. Ob tem pa ne pove, da za to nima dovoljenja. Opozarjamo, da je po občinskem prostorskem načrtu namenska raba za okoljsko infrastrukturo določena samo za 20 odstotkov zemljišča, vsa ostala površina otoka pa je po namenski rabi gozd prve ekološke cone, ki ga nezakonito uporablja za obratovanje kompostarne.”

Smrdi kadarkoli, zjutraj, popoldan, ponoči, v soboto in nedeljo, čeprav takrat uradno, tudi po lastnikovi izjavi v vlogi, kompostarna ne obratuje. V tem času se je znova povečal naval muh.

Po njihovem je namreč kompostarna umeščena na še vedno nelegalno deponijo industrijskih odpadkov, kjer bi bilo treba sanacijo izvesti in zaključiti čim prej. V civilni iniciativi opozarjajo, da že od sredine junija pri njih smrdi praviloma vsak dan, večkrat na dan, tudi po več ur, kar lahko dokažejo s prijavami tako na inšpektorat, kot tudi lastniku objekta in šentiljskemu županu. “Smrdi kadarkoli, zjutraj, popoldan, ponoči, v soboto in nedeljo, čeprav takrat uradno, tudi po lastnikovi izjavi v vlogi, kompostarna ne obratuje. V tem času se je znova povečal naval muh. Smrad povzroča pri ljudeh živčnost, razburjenost, jezo in obup, saj se stanje samo še poslabšuje in močno načenja psihično zdravje prebivalcev,” je še povedala Janžkova.

Krajani so soglasno podprli sklep, da se kompostarna zapre

168 krajanov je ob koncu zbora soglasno podprlo predlagane sklepe, s katerimi bodo okoljsko ministrstvo in Arso znova pozvali k temu, da kompostarna novega okoljevarstvenega dovoljenja ne dobi, saj objekt v njihovo okolje ne sodi. “Zahtevamo, da se kompostarna zapre, ker že več kot desetletje obratuje na način, ki škodi okolju in prekomerno obremenjuje ter ogroža življenja ljudi v kraju in širši okolici. Z neprijetnimi vonjavami povzroča nevzdržne bivalne razmere,” je povedala vodja civilne iniciative Marija Janžek, od občine, ki je edina pristojna za prostorsko načrtovanje, pa zahtevala, da pristojne opozori na dejstvo, da umeščenost objekta ni ustrezna ter da nobena širitev ne pride v poštev. Po zaprtju pričakujejo tudi temeljito sanacijo območja na otoku Mure.

Če jim država ne bo prisluhnila, Janžkova napoveduje, da bodo krajani izkoristili vse razpoložljive možnosti, da se kompostarna zapre, saj v takih razmerah ne morejo več živeti. Napovedala je možnosti od tožb do protestnega zapiranja ceste, saj mora država spoznati, da so 20 let plačevali ceno njene nepravilne in nezakonite odločitve.

Predstavnikov Arsa in podjetja Kogal ni bilo na zboru občanov

Na zboru občanov sicer nista sodelovala Agencija RS za okolje (Arso) in lastnik podjetja Kogal. Z Arsa so sporočili, da se zbora občanov ne morejo udeležiti, ker je postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja v fazi ugotovitve dejanskega stanja. “Postopek se vodi v skladu z določili Zakona o upravnem postopku, ki določa načine komuniciranja s stranko (med katere pa ne sodi zbor občanov).” Kogal d.o.o. pa je posredoval pisno obvestilo, da se zbora občanov ne bodo udeležili, ker po njihovem mnenju njihova prisotnost ne bo vzpodbudila k iskanju konstruktivnih rešitev.