Praznik velike noči je povezan s številnimi šegami in navadami. Ena izmed njih je tradicija streljanja z možnarji, karbidom in drugimi napravami. Zakonodaja sicer to v velikonočnem času izjemoma dovoljuje, seveda ob upoštevanju varnostnih ukrepov in na način, da ni ogrožen javni red in mir, zdravje in življenje ljudi ter živali. Tako morata biti med 22.  in 6. uro zagotovljena nočni mir in počitek, z možnarji lahko rokujejo le polnoletne osebe, predvsem pa je potrebno pri izvedbi pokanja upoštevati varnostne ukrepe. Ob vsem pa se je potrebno zavedati, da streljanje pri ljudeh in živalih povzroča strah, vznemirjenje in občutek ogroženosti.

V preteklosti so možnarje uporabljali za streljanje proti toči

Tradicijo velikonočnega streljanja z možnarji že vrsto let negujejo v Ceršaku v občini Šentilj. V okviru tamkajšnjega Turističnega društva Cer deluje strelska sekcija, ki združuje od sedem do osem članov, njihov neformalni vodja je Janez Janžek. “Nadaljujemo tradicijo mojega deda in nekaterih drugih zanesenjakov, ki so v času velike noči streljali z možnarji. To se je dogajalo že v obdobju pred drugo svetovno vojno. Možnarje, ki jih uporabljamo, smo tako podedovali od naših prednikov, pri čemer je zanimivo, da so nekatere v preteklosti uporabljali za streljanje proti toči. Običajno so to počeli na najvišjem hribu, kjer so izdelali sedišče zanje, nato pa jih namestili na posebne ročaje, nekaj teh je ohranjenih še danes, ter jih usmerili proti nevihtnim oblakom.”

Možnarji so strokovno pregledani in prijavljeni na upravni enoti

Možnar je v bistvu tulec oziroma valj iz litega ali kovanega železa različnega premera, v katerega je na sredini izvrtana luknja, še ena manjša je s s podnje strani. Vanjo se namesti vžigalna vrvica, v večjo luknjo pa se vstavi smodnik, ki ga pokrijejo s časopisnim papirjem,  s čimer smodnik obrišejo s kovine, na koncu sledi plast surove opeke oziroma gline. Ta se potlači oziroma natolče z lesenimi valji in kladivom. Na ta način pride do pritiska, rezultat pa je, potem ko s spodnje strani prižgejo vžigalno vrvico, glasen pok. Po vsakem streljanju je potrebno postopek polnjenja ponoviti. Streljanje z možnarji je potrebno ločiti od streljanja s karbidom. Pri slednjem uporabljajo posode od mleka, barv in podobno.

Strelska sekcija TD Cer Ceršak poseduje več kot 30 možnarjev različnih velikosti; od dolžine 10 centimetrov do pol metra. Vsi so strokovno pregledani in prijavljeni na upravni enoti, naš sogovornik ima tudi opravljen izpit za rokovanje z orožjem. “Najglasneje počijo največji. Pri poku iz teh se velikokrat zgodi, da se pri avtomobilih, ki so parkirani blizu mesta streljanja, sprožijo alarmi,” nam pove Janžek. Poudarja, da gre pri njihovem početju zgolj in samo za nadaljevanje tradicije njihovih prednikov.

Streljajo v času blagoslova velikonočnih jedi in v nedeljo zjutraj

Zberejo se na velikonočno soboto, in sicer v središču Ceršaka v bližini križa, kjer ob 12. uri poteka blagoslov velikonočnih jedi. Najprej očistijo in pripravijo možnarje, sledi njihovo polnjenje, to početje pa hitro vzbudi pozornost zlasti starejših možakarjev, ki se jim pridružijo in obujajo spomine na preteklost. “Streljamo kakšno uro in pol v času blagoslova jedi, nekoč so to počeli še bližje križu, danes smo zaradi varnosti in novogradenj nekoliko oddaljeni. Po tradiciji jedi k blagoslovu prinesejo ženske, moški pa se v večini pridružijo strelcem. Po končanem obredu se nam na kratkem druženju pridružijo še ostali.”

Streljanje z možnarji se nadaljuje v nedeljo zjutraj, ko s streli počastijo Kristusovo vstajenje. Strelci vstanejo ob 3. uri zjutraj, pol ure kasneje se že zaslišijo streli. Čez dan se z nekaj možnarji odpravijo na različne lokacije po krajevni skupnosti vse do Šentilja. Na koncu sledi druženje, na katerega povabijo tudi domačega župnika, župana, .., s čimer na kulturni način proslavijo vstajenje Kristusa ob veliki noči.