Občinski svetniki v Lenartu se bodo danes  sestali na 22. redni seji. Ena od predvidenih točk je bila obravnava strokovnih podlag za sanacijo centra za ravnanje z odpadki (CRO) Salomon PE Lenart, ki ga je izdelalo podjetje ZUM d.o.o. Kot je razvidno iz predloženega gradiva, je cilj prenove, ki jo načrtujejo v letih 2023 – 2024 zagotoviti okolju in občanom prijaznejšo delovanje centra za ravnanje z odpadki.

Center želijo celovito prenoviti

Kot nam je povedal Primož Gabrič, direktor dejavnosti ravnanja z odpadki v Salomonu, prenova lenarške enote centra za ravnanje z odpadki obsega povečanje površine zaprtih prostorov, s čimer se želijo v prihodnosti izogniti skladiščenju odpadkov na prostem. Te naj bi skladiščili samo še znotraj prostorov, kjer bo ustrezno poskrbljeno za požarno varnost in izcedne vode. “Kapacitet centra ne povečujemo, ampak zmanjšujemo, odpovedali se bomo tudi predelavi mešanih komunalnih odpadkov. Praktično bomo odpadke, embalažo, samo še sortirali in izdelovali gorivo iz trdih odpadkov, in to v manjših količinah kot do sedaj. Skratka, center želimo celovito prenoviti, zmanjšati negativne vplive na okolje in ga vizualno spremeniti.”

Vizualizacija prenove

Projekt prenove je ocenjen na štiri milijone evrov, iz projektne dokumentacije pa izhaja, da se s prenovo skupna površina pokritih in zaprtih prostorov za predelavo in skladiščenje odpadkov povečuje iz približno 3.000 m² na 6.150 m². Del projekta je tudi nova nadstrešnica za prevzem odpadkov od občanov, zagotovitev parkirnih prostorov za tovorna vozila znotraj območja centra, popolna prenova platoja vključno z novim sistemom odvodnjavanja, s čimer želijo razbremeniti kanalizacijski sistem in lokalno čistilno napravo, ter ureditev okolice z novimi parkirišči in zelenimi površinami (investitor je Občina Lenart, financiranje bo zagotovljeno s strani Salomon d.o.o. Ljubljana, primarno iz komunalnega prispevka). Zagotovili naj bi tudi nove kabine za delo zaposlenih invalidov z najsodobnejšim sistemom prezračevanja, odpraševanja in klimatizacije in nove pomožne ter ostale prostore za zaposlene.

Vizualizacija prenove

Opustili bodo, tako zatrjujejo, napravo za predelavo mešanih komunalnih odpadkov, kapaciteto naprave za predelavo nenevarnih odpadkov v trdo gorivo bodo zmanjšali iz 75.000 ton letno na 50.000 ton letno, prav tako bodo zmanjšali kapaciteto naprave za sortiranje nenevarnih odpadkov iz 75.000 ton letno na 30.000 ton letno. Skupna kapaciteta vseh naprav bo zmanjšana iz 200.000 ton na do 80.000 ton letno (250 dni letno, 2 izmeni, do 320 t/dan). Zagotoviti nameravajo nov sistem požarne varnosti s sodobnim sistemom detekcije požara z različnimi oblikami javljalnikov, nov sistem gašenja s hidrantnim omrežjem, dodatno požarno vodo z zalogovnikom s kapaciteto 325 kubičnih metrov ter zajem vode za gašenje brez izpustov v kanalizacijski sistem.

Nadomestne lokacije niso našli

V omenjeni poslovni enoti centra, ki zaposluje invalide, je sicer zaposlenih 125 delavk in delavcev. Na vprašanje, ali so morda razmišljali o tem, da bi lenarško enoto centra preselili na kakšno drugo lokacijo, v Salomonu odgovarjajo: “O nadomestni lokaciji smo razmišljali, vendar je nismo našli.”

Pristojni odbor zahteva dodatna pojasnila

Na temo sanacije centra se je sicer že v torek sestal Odbor za komunalno in gospodarsko infrastrukturo, varovanje okolja in urejanje prostora Občine Lenart, ki je županu mag. Janezu Krambergerju predlagal umik točke o obravnavi strokovnih podlag za sanacijo centra za ravnanje z odpadki v Lenartu. Gabrič nam je povedal, da so se na odboru dogovorili , da bodo določene informacije, tudi takšne, ki jih za vlogo za gradbeno dovoljenje ne potrebujejo, Občini Lenart posredovali v pisni obliki. “Pričakujem, da se bo to zgodilo v naslednjih dveh, treh  tednih. Naj pa opozorim, da soglasja občinskega sveta za načrtovano prenovo ne potrebujemo, delamo pa to zato, ker želimo biti polno transparentni.”

Župan mag. Janez Kramberger pravi, da želijo zaradi obstoječega stanja postopek voditi transparentno in preko delovnih teles občinskega sveta. Zato so gradivo tudi uvrstili na dnevni red seje. Na podlagi prejetega gradiva odgovorni na občini menijo, da je potrebno pridobiti še določene vsebinske dopolnitve, zato predlagajo in zahtevajo naslednje:

  • da investitor pojasni, kakšno pravno in dejansko zagotovilo ima Občina Lenart in njeni občani, da bo prišlo da trajne, zavezujoče in dokončne spremembe za zmanjšanje količine predelave določenih odpadkov in o popolni opustitvi predelave mešanih komunalnih odpadkov?
  • da investitor pojasni, kako bo preprečil, da odpadki in frakcije, ki jih bo predeloval, ne bodo onesnažili zraka in okolice, zlasti ob dejstvu, da ne bo šlo za popolnoma zaprt sistem, saj ne gre eno stavbo s predelavo in skladiščenjem, ampak se bo del odpadkov skladiščil na prostem (predvidene so tri nadstrešnice, ki tega ne zagotavljajo), stavba pa ni popolnoma zaprta?
  • da investitor pojasni, kako bo preprečil, da se v okolje ne bo sproščal smrad zaradi predelave in skladiščenja odpadkov, zlasti ob dejstvu, da ne bo šlo za popolnoma zaprt sistem, saj ne gre za eno stavbo s predelavo in skladiščenjem, ampak se bo del odpadkov skladiščil na prostem (nadstrešnica tega ne zagotavlja), stavba pa ni popolnoma zaprta – šlo naj bi za stavbo »šotorske kritine« z odprtinami za zračenje?
  • da investitor pojasni, kam bo odpeljal izcedno vodo, ki se bo po novem zbirala v zbiralnikih in se ne bo predelovala v njihovi čistilni napravi – le ta se bo odstranila. Kdo bo to vodo očistil?
  • da investitor pojasni, kam bo odpeljal vodo, ki bo ostala po gašenju, če pride do požara. Kdo bo to vodo očistil?
  • da investitor pojasni kako bo izvajal redne neodvisne monitoringe, ki bodo sproti spremljale stanje glede prašnih delcev, smradu, kot tudi sprotne periodične preglede požarne varnosti?
  • da investitor pojasni, kako bo z vplivi na okolje predvsem poleti, ko temperature presegajo 30° več dni ali celo mesec in bodo odpadki procesirani na po njegovem predlogu v »prosto zračni« hali s vplivom smradu, ki bo več kot očitno prisoten, saj gre pri vseh odpadkih za določeno vsebnost bioloških snovi in je razkroj neizbežen. Kabine z odzračevanjem so predvidene zgolj na deloviščih zaposlenih. Kako je z iznosom prašnih delcev?
  • da investitor pojasni, kako bo zagotovil izboljšanje standarda varnosti pri delu in pogoje dela za zaposlene delavce predvsem iz vidika varnosti in zdravja pri delu. Še posebej če vemo, da gre za velik obseg zaposlenih s priznanimi stopnjami invalidnosti, ki sedaj že vrsto let svoje delo opravljajo v obstoječem objektu, ki že ob pogledu od zunaj ne zagotavlja varnih in zdravih pogojev dela.
  • da investitor pojasni, kakšna so zagotovila, da sprememba okoljevarstvenega dovoljenja, ki je napovedana ne bo umaknjena, kot predlog ali kasneje z novo vlogo spet spremenjena glede na to da Občina ni stranka v tovrstnih postopkih?
  • da investitor pojasni, kako je s prašnimi delci plastike in drugih elementov obdelovanih snovi, ki pri mletju gotovo nastajajo, prav tako pri transportu in proizvodnji, glede na to da proizvodnja teče pri prosto zračni hali, del skladišč je pokritih z nadstreški, odvažajo in prevažajo se surovine in mleti materiali v odprtih kesonih?
  • da investitor pojasni kako bo zagotovil neodvisen nadzor tako civilne družbe kot strokovnih inštitucij pri obstoječem obratovanju in kasneje pri morebiti obratovanju v prenovljen objektu kar se tiče emisij v vode, zrak, tla, kot tudi požarne varnosti?

Člani odbora so podprli predloge župana in občinske uprave ter so sprejeli sklep, s katerim predlagajo, da investitor poda odgovore in zagotovila na zgoraj navedena vprašanja ter jih skupaj z gradivom predstavi članom odbora, občinskim svetnikom in in zainteresirani javnosti. Šele na podlagi le teh se sprejme odločitev o nadaljevanju postopka.

Kramberger: S tem podjetjem smo imeli v preteklih letih slabe izkušnje

Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger nam je ob tem povedal: “V preteklosti smo imeli s podjetjem Papir servis, sedaj Salomon, kar nekaj problemov; od požarov do obremenjevanja okolja. Goriva, ki jih proizvajajo ob mletju odpadkov, raznaša na okoliška zemljišča in dvorišča drugih podjetij, poleg tega je zaradi dovažanja in odvažanja materialov pri podjetju tudi zelo obremenjujoč promet.”

Kramberger dodaja, da želijo posege, ki se obetajo, predstaviti širši javnosti. “S tem podjetjem smo imeli v preteklih letih slabe izkušnje, saj se v glavnem dogovorov niso držali. Ta objekt je v tem trenutku zelo moteč. V Lenartu v tem času gradimo čistilno napravo in potrebujemo zagotovilo, da teh drobnih mletih delcev plastike in ostalih surovin, ki jih proizvajajo za gorivo, ne bo raznašalo po zraku. Prav tako potrebujemo zagotovilo, da te stvari ne bodo prihajale v kanalizacijo. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da čistilna naprava ne bo delala. Skratka, ta obrat bo moral biti zgrajen v skladu z visokimi standardi. V občinski upravi želimo biti kooperativni, želimo, da je javnost obveščena, morda se lahko v končni fazi pogovarjamo tudi o referendumu, na katerem bi ljudje vprašali, kaj menijo o tem obratu v industrijski coni. Skratka, stvari želimo imeti razčiščene.”