Pošta Slovenije bo v petek izdala priložnostno poštno znamko ob stoletnici hidroelektrarne Fala, ki bo izšla v poli s 25 znamkami. Žig prvega dne bo za vse zbiratelje ta dan na voljo na pošti v Selnici ob Dravi, Dravske elektrarne Maribor(Dem) pa so danes v “stari stikalnici” hidroelektrarne obletnico obeležile s predstavitvijo znamke.
Direktor Dema Andrej Tumpej je ob tej priložnosti izrazil veselje, da je Pošta prepoznala pomen obletnice hidroelektrarne in se odločila, da jo z izdajo priložnostne poštne znamke tudi v filatelističnem smislu zapiše v zgodovino.
Obnovljivi viri ostaja glavna prioriteta
“Brez skromnosti lahko rečemo, da v slovenskem elektroenergetskem prostoru nimamo objekta, ki bi bil primerljiv s Falo – tako pred sto leti, ko je začela obratovati in proizvedla prve kilovatne ure ter s tem omogočila elektrifikacijo in industrijski razvoj bližnjih mest, kot tudi danes, ko prenovljena in redno vzdrževana ter brez posadke predstavlja pomemben člen osmih hidroelektrarn na Dravi,” je dejal Tumpej.
Generalni direktor HSE Matjaž Marovt je ob tem izpostavil dejstvo, da ta skupina proizvede več kot dve tretjini vse električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, pomen Dravskih elektrarn pa po njegovem potrjuje tudi njihov 32-odstotni delež proizvodnje električne energije v skupini HSE.
Poudaril je še, da usmeritev v obnovljive vire ostaja ena glavnih prioritet največje slovenske energetske skupine, zato so pri novogradnjah usmerjeni predvsem v izrabo vodnega potenciala v Sloveniji, ki ga je še mogoče izrabiti v energetske namene.
Najstarejša hidroelektrarna na slovenskem delu Drave
Hidroelektrarna (HE) Fala je najstarejša hidroelektrarna na slovenskem delu Drave. Z njeno gradnjo so začeli že leta 1913, dokončali pa so jo leta 1918, ko so pognali prvih pet turbin. Vse do takrat je bil rečni tok Drave po vsej dolžini neoviran, z območij, ki so bogata z lesom, pa je tam tekla splavarska transportna.
Ob njenem odprtju je bila to največja hidroelektrarna v vzhodnih Alpah, ki je bila zasnovana, da bi napajala omrežje industrijskega bazena takratne srednje Štajerske z Gradcem. Razpad Avstro-ogrske in nove meje so prekrižale prvotne račune, zato je bila elektrarna po prvi svetovni vojni kljub manjši obnovi še vedno pomanjkljivo opremljena in s premalo daljnovodnih povezav do potrošniških središč, ki so v tistem času še zelo malo uporabljala električno energijo.
Velik vpliv na razvoj Maribora
Je pa imela elektrarna velik vpliv na razvoj Maribora, saj je pospešila njegovo industrializacijo. Še leta 1936 je proizvodnja električne energije v HE Fala predstavljala petino celotne proizvodnje elektrike v takratni Jugoslaviji. Tudi med drugo svetovno vojno je redno obratovala, po njenem koncu pa je bila nacionalizirana in vključena v nastajajoči elektroenergetski sistem Slovenije.
V obdobju vse do danes so HE Fala večkrat obnavljali in dograjevali, čas obratovanja nekaterih starih agregatov pa se je iztekel za vedno in ti še danes pa predstavljajo veliko vrednost kot del bogate tehniške dediščine. Ta je zanimiva tudi za turiste, ki jih v DEM letno zabeležijo več kot 5000, od tega največ prav na najstarejši hidroelektrarni, katere stara strojnica je od srede leta 2008 kulturni spomenik državnega pomena.
