Lucija Celcer, profesorica razrednega pouka, ki je tri desetletja delala kot učiteljica razrednega pouka na osnovni šoli, se je pri svojih 52-ih letih odločila za drastičen korak. V pravo smer, kot zatrjuje. “Domujem v urejeni družini, s stalnimi prihodki. Človek bi rekel – kaj hočeš lepšega, pomalo se že spogleduje s penzijo, umirjenost poznih srednjih let, a žal ne,” razlaga Celcerjeva. V zadnjih desetih letih se je dvakrat soočala z močno izgorelostjo, zaradi številnih bolniških staležev pa jo je utegnila dohiteti usoda polovične invalidske upokojitve.

V trenutku popolne izgorelosti prisluhnila lastnim željam

A se je usodi uprla in šolske učilnice zamenjala za prostore pasjega salona Štucarna v Rušah, kjer skrbi za urejenost štirinožcev v zameno za njihovo brezmejno naklonjenost. “Od nekdaj so me v življenju spremljale živali: ribice, morski prašiček, grlice, papige, želvice, race, muce, najbolj pa naš domači pes. Živali ti vedno dajejo mir, toplino, spokojnost, sočutje, spontano te naučijo živeti po načelih narave. Kar ljudje jemljejo, živali dajejo,” razlaga ustanoviteljica Štucarne in dodaja, da se je odločila obrniti nov list življenja.

Od nekdaj so me v življenju spremljale živali: ribice, morski prašiček, grlice, papige, želvice, race, muce, najbolj pa naš domači pes. Živali ti vedno dajejo mir, toplino, spokojnost, sočutje, spontano te naučijo živeti po načelih narave. Kar ljudje jemljejo, živali dajejo.

“Za sabo puščam to, kar sem edino znala, kar sem opravljala z odgovornostjo in popolno predanostjo. Idejo za odprtje salona sem našla, ko sem bila čisto na psu, ko sem mislila, da ne zmorem več,” se spominja nekdanja učiteljica in svojo zgodbo o nastanku Štucarne na kratko povzame v obliki pomenljivega malega oglasa, ki bi se glasil nekako takole: “Delo z ljudmi ugodno menjam za delo z živalmi!”.

Ideja za ustanovitev pasjega Salona Štucarna se je porodila v trenutku, ki se je Celcerjevi zdel brezizhoden, saj se je zaradi popolne izgorelosti znašla pred bolniškim staležem ali pa invalidsko upokojitvijo. Izbrala je tretjo pot in v skladu s svojimi željami ter spretnostjo odprla Štucarno. A tudi v tem primeru nikakor ni šlo brez zapletov.

Pokukala sem vase, povezala svoje želje, spretnosti, ki jih premorem, zmožnosti, preslišala predsodke in našla. Priznam, nisem bila čisto prepričana, da je to to. Kar nekaj je bilo strahu in negotovosti. Vendar sem sledila svojemu novemu jazu, v katerem sem videla novo prihodnost v miru in osebnem zadovoljstvu.

“Pokukala sem vase, povezala svoje želje, spretnosti, ki jih premorem, zmožnosti, preslišala predsodke in našla. Priznam, nisem bila čisto prepričana, da je to to. Kar nekaj je bilo strahu in negotovosti. Vendar sem sledila svojemu novemu jazu, v katerem sem videla novo prihodnost v miru in osebnem zadovoljstvu,” opisuje ustanoviteljica Štucarne.

Sokrajani nad novo pridobitvijo navdušeni

Ustanovitve lastnega pasjega salona se je lotila postopoma. Čas dopusta je izkoristila za opravljanje tečaja in si tako pridobila certifikat, z delom pa po pridobljenem znanju in strokovni izobrazbi, pričela takoj. Če velja reklo, da je vsak začetek težak, pa velja omeniti, da je začetek v “korona času” še težji. Predvsem pa izjemno počasen in nezanesljiv. Toda kljub začetnim negotovostim je takrat bodoča ustanoviteljica salona za štirinožce odločno sledila svojim zastavljenim ciljem.

V pasjem salonu Štucarna Lucija skrbi za ureditev celotnega kožuščka, kot tudi posamezne storitve. Ob celotni negi psu prireže in obrusi kremplje, v sluhovodu odstrani nadležne dlake in očisti z antiseptičnim losjonom, psa okopa z naravnimi šamponi, primernimi dlaki, čemur sledi nega z balzamom, psa nato posuši, sprazni analno žlezo, dlako skrtači, odstrani vozle in filc, odstrani odvečno dlako, striže ali trima, poskrbi za gladke blazinice na tačkah, ki jih premaže z negovalno in antiseptično kremo ter osveži ustno votlino z antiseptičnom losjonom.

V pasjem salonu Štucarna Celcerjeva skrbi za ureditev celotnega kožuščka, nudi pa tudi posamezne storitve za kosmatince. Ob celotni negi psu prireže in obrusi kremplje, v sluhovodu odstrani nadležne dlake in ga očisti z antiseptičnim losjonom, psa okopa z naravnimi šamponi, primernimi dlaki. Sledi nega z balzamom, psa nato posuši, izprazni analno žlezo, dlako skrtači, odstrani vozle in odvečno dlako, striže ali trima, poskrbi za gladke blazinice na tačkah, ki jih premaže z negovalno in antiseptično kremo ter osveži ustno votlino z antiseptičnom losjonom.

“V Štucarni se z mojimi pasjimi strankami pogovarjam s pogledom, z objemom, s poljubčkom na smrček. Vedno mi vrnejo pogled, objem, poljubček. Včasih je sicer potrebno uporabiti tudi človeško govorico, kot je denimo: `Daj, nehaj! Sedi, da dokončava!` Lahko, da me hočejo razumeti ali pa tudi ne. Volja je bolj na njihovi strani,” o svojih zanimivih izkušnjah med urejanjem štirinožcev razlaga ustanoviteljica salona. Toda stilska preobrazba je po njenih besedah vedno očitna in najbolje, da o zadovoljstvu storitve povprašate njihove lastnike.

Še posebej navdušeni so moji sokrajani, da imamo v Rušah končno tudi svoj pasji salon, da svojih ljubljenčkov ni več potrebno nikamor prevažati. Pokazalo se je tudi zanimanje za nego muc. Jasno, da bom nabavila še šampone za njih in po potrebi uredila tudi mačje kožuhe in kremplje. Kdo ve, ali bi kdo želel, da zloščim oklep njegovi želvi? Ni težave, kjer je volja, je pot.

Sprva se je vednost o novem salonu prenašala iz ust do ust, število strank pa se je nato ob ustanovitvi istoimenske strani na Facebooku strmo povečalo. “Še posebej navdušeni so moji sokrajani, da imamo v Rušah končno tudi svoj pasji salon, da njihovih ljubljenčkov ni več potrebno nikamor prevažati. Pokazalo se je tudi zanimanje za nego muc. Jasno, da bom nabavila še šampone za njih in po potrebi uredila tudi mačje kožuhe in kremplje. Kdo ve, ali bi kdo želel, da zloščim oklep njegovi želvi? Ni težave, kjer je volja, je pot,” še dodaja Lucija Celcer.