V domu kulture v Rušah bo v ponedeljek, 26. septembra, ob 18.00 uri otvoritev Galerije Miroslava Vovška. Na prireditvi se bodo s kulturnim programom in odprtjem galerije poklonili Miroslavu – Mirku Vovšku, pokojnemu častnemu občanu, pedagoškemu delavcu in kulturniku. Po kulturnem programu bo sledila svečana otvoritev in prerez traku galerije, ob 19.10 pa otvoritev razstave članov likovnega društva Rulik v čast Mirku Vovšku.

Občina Ruše, ki je galerijo po Miroslavu Vovšku poimenovala z odlokom, ima depo umetniških del, prva razstava pa je posvečena prav njemu. Na ogled bo do 26. septembra 2023, v nadaljevanju pa bodo v galeriji na ogled še ostale razstave ruških in ostalih umetnikov.

V galeriji so predstavljena umetnikova dela, prav tako tudi njegovo življenje

Miroslav Vovšek je umrl 27.4. 2020, njegova vnukinja Kaja Lukač nam je povedala, da je galerija, ki se nahaja v zgornjem prostoru, razdeljena na dva dela; levi del predstavlja predvsem likovna dela Miroslava Vovška (kipci in slikarska dela). Ta dela, ki so v kronološkem zaporedju, so v glavnem last družine, ki jih je za eno leto posodila, sicer pa so skrita pred javnostjo. V desnem delu galerije pa je na štirih panojih predstavljeno umetnikovo življenje. “V enem delu je Vovšek predstavljen kot pedagog in ravnatelj, v drugem delu smo uporabili njegovo likovno izražanje, željo po glasbi, društva, ki jih je ustanovil. V tretjem sklopu smo predstavili turizem in kulturo, kjer je bil pobudnik marsičesa, v četrtem sklopu pa njegovo družino. V eni vitrini so njegovi osebni predmeti, v drugi so kmečki predmeti, ki jih je donirala družina Cehner, v tretji pa so dela pohorske glažute, ki jih je posodila Danica Vagner.” Lukačeva ob tem dodaja, da si je Vovšek vrsto let prizadeval za galerijo, tako da Občina Ruše s tem najverjetneje uresničuje njegovo poslednjo željo.

V avli kulturnega doma bodo medtem na ogled depojska dela društva Rulik, katerega soustanovitelj je bil Mirko Vovšek.

V šolskem letu 1957/58 postal ravnatelj osnovne šole v Rušah

Miroslav Vovšek, veterinar, pedagoški delavec, kipar in slikar, se je rodil 5. julija 1926 v Spodnjih Poljčanah. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je šolanje nadaljeval na meščanski šoli v Slovenski Bistrici, vendar je šolanje prekinila druga svetovna vojna. Nekaj časa je bil v uku v trgovini, nato pa je bil kot vojni obveznik prisilno mobiliziran v nemško vojsko ter poslan v Berlin. Iz nemške vojske je dezertiral ter se skrival do konca vojne. V šolskem letu 1945/46 je nadoknadil manjkajoči pouk na meščanski šoli v Slovenski Bistrici, nato pa je v letih med 1946 in 1950 obiskoval Srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani. Po končani veterinarski šoli je leto dni opravljal delo vzgojitelja v internatu, sočasno pa je opravil še splošno maturo. Leta 1951 se je vpisal na Višjo pedagoško šolo ter postal učitelj kemije in biologije. Jeseni leta 1953 se je z ženo Justino preselil v Selnico ob Dravi. Justina je poučevala kemijo in biologijo na selniški šoli, Mirko pa ista predmeta na nižji gimnaziji v Rušah. Ob združitvi nižje gimnazije in osnovne šole v osemletko je v šolskem letu 1957/58 postal ravnatelj osnovne šole v Rušah. Poleg pedagoškega dela na šoli in vodenja velikega učiteljskega kolektiva je med letoma 1976 in 1977 izpeljal izgradnjo novega šolskega prizidka k osnovni šoli, uspelo pa mu je tudi, da so šolo poimenovali po prijatelju pesniku Janku Glazerju. Šolo je vodil 33 let, vse do upokojitve leta 1990.

Ob slikanju in kiparjenju je bila njegova muza vinska trta

Svoj prosti čas je posvetil kiparstvu in slikarstvu. Slikanje mu ni pomenilo samo veliko strast, ampak predvsem veliko veselje ob upodabljanju krajinskih izsekov in figur v suhem pastelu in olju. Njegova dela imajo, kakor je zapisal slikar Ervin Kralj, »dokumentarno vrednost, ki bo zapustila zanamcem svet in ljudi na njem«. Mirko Vovšek je razstavljal v mnogih slovenskih krajih ter dvakrat tudi v Avstriji. Razstavljena slikarska dela, pa naj gre to za motive povezane s trto, grozdjem in vinogradništvom, za čudoviti svet Pohorja z zanimivimi ljudmi živečimi na obronkih pohorskih pobočji in frat ali za motive iz »njegovih« Ruš skozi različne letne čase, se vsebinsko med seboj razlikujejo, vendar skozi njih, kot je zapisala univ. dipl. umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič, vedno »teče ista rdeča nit – ljubezen do upodabljanja narave«.

Avtoportret

Mirkov najljubši konjiček, poleg slikanja in kiparjenja, je bilo vinogradništvo, vinska trta pa je bila njegova muza. Leta 1967 je od Ruške kmetijske zadruge kupil vinograd na zahodnem bregu nad Rušami, ki ga je poimenoval »naša gorca«. V nekaj letih je zgradil vinski hram − Galerijo klet, ki je bila namenjena družini in druženju s prijatelji, člani društva RULIK. Na Mirkovo pobudo so v ruškem turističnem društvu ustanovili odbor Ruška vinska pot, leta 1981 pa je bila pot s pomočjo ruške občine tudi uradno ustanovljena. Mirko je postal »oče« martinovanja na vinski poti. Na Mirkovo pobudo so ob vinski poti uredili »Galerijo na prostem«. Poleg šestih kapelic z reliefi in poslikavami vinske trte so postavljene skulpture v lesu in kamnu ter zanimive zbirke vinogradniškega in kletarskega orodja. Na poti so postavljene tudi čaše nesmrtnosti z reliefnimi podobami znamenitih Rušanov: Davorina Grizolda, Tineta Lesjaka, Alfonza Šarha, Janka Glazerja in Josipa Tržana, ki jih je izdelal Mirko Vovšek. V letu 2021 sta bili dodani še dve čaši nesmrtnosti z reliefno upodobitvijo prof. Alenke Glazer in Mirka Vovška. Občina Ruše je z odlokom 8. novembra 2021 Galerijo na prostem na Vinski poti v Rušah po Mirku Vovšku poimenovala v »Vovškova galerija na prostem«.

Mirko Vovšek je izdal tudi dve knjigi: Moje poti (In moja domoljubna razmišljanja) leta 2008 in Ruška vinska pot leta 2016. Za svoje aktivno delovanje na področju šolstva, kulture in turizma je prejel številna priznanja: za šolsko in pedagoško delo med mladimi zlato Šilihovo plaketo in zlato značko Zveze prijateljev mladine Slovenije, za vsestransko kulturno udejstvovanje zlati lipov list Zveze kulturnih organizacij Slovenije, za turistično promocijo Ruš pa zlati znak Turistične zveze Slovenije. Leta 2008 je prejel naziv častni občan Občine Ruše.

Bil je gonilna sila kulturnega, družabnega in turističnega življenja v Rušah

V Rušah, kamor se je preselil z družino v poletju leta 1959, je postal gonilna sila kulturnega, družabnega in turističnega življenja. Z ženo Justino sta se vključila v številne društvene dejavnosti; bila sta člana planinskega in turističnega društva, zelo aktivna sta bila v društvu Rdečega križa, s pomočjo katerega so na šoli postavili zametke šolske kuhinje, v Društvu prijateljev mladine pa sta poskrbela za taborjenje šolske mladine. Mirko je ustanovil Mešani pevski zbor, ki so ga sestavljali večinoma učitelji ruške osnovne šole. Oživil je ruški letni oder in gledališko življenje v kraju, sam pa se je kot igralec v različnih vlogah predstavil ruškemu občinstvu. Ustanovil in vodil je Delavsko univerzo, dolga leta pa je predsedoval Delavsko prosvetnemu društvu Svoboda. Leta 1969 je bil med soustanovitelji Ruškega likovnega kroga, leta 1971 pa mu je uspelo skupaj s člani likovne sekcije urediti likovno razstavišče. Skupaj z akademskim kiparjem Nikolom Perunovićem je sodeloval pri ustanovitvi Likovnega društva RULIK, ki ga je vodil kar 33 let. Poleg likovnih razstav in slikarskih kolonij je v Rušah v letih med 1976 in 1982 organiziral tudi štiri kiparske kolonije. Gostujoči kiparji so ustvarili »ruško formo vivo«, ki obsega 27 kiparskih skulptur iz kamna, gline, lesa in mavca. Vsaka ima svoj zgodovinski pečat in je pomnik zgodovine ruškega kraja.