Na spletni strani Občine Ruše in v občinski stavbi bo do vključno 28. februarja 2023 javno razgrnjen projekt novogradnje večnamenskega prostora in rekonstrukcije letnega gledališča v Rušah. Občina na ta način zbira predloge sprememb pred dokončno izdelavo projektne dokumentacije. V času javne razgrnitve lahko zainteresirana javnost posreduje svoje predloge k razgrnjenim dokumentom, in to pisno na naslov Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše. Rok za oddajo predlogov poteče z zadnjim dnem razgrnitve, 28.2.2023, ob 12.00 uri.
Kamniti amfiteater, danes obarvan z naravno patino, zlit s stoletnim gozdom, je bil pred 90. leti zgrajen s prostovoljnim delom, doniranim materialom in zemljo Rušanov. Gledališče, imenovano Pod goroj, so 1931. leta pričeli graditi Rušani, na pobudo Vekoslava Janka, ki je bil takrat prvak ljubljanske opere. Prva predstava je bila uprizorjena leta 1932 (ljudska igra – Finžgarjev Divji lovec), nato pa vsako leto po ena predstava, ki je v to idilično okolje z naravnimi kulisami privabila tudi po več tisoč gledalcev. Rekorden obisk sta doživeli Miklova Zala (1938) in Matija Gubec (1940), saj si ju je ogledalo več kot 6000 gledalcev.
Letno gledališče je amfiteatralne oblike, ima čudovito akustiko in sprejme od 800 do 1000 gledalcev. Z vmesnimi prekinitvami danes to gledališče ponovno živi. V drugi polovici avgusta se na njem odvija festival Letni oder Ruše, festival gledaliških iger (komedij), koncertov, otroških, lutkovnih in gledaliških predstav, je razvidno iz elaborata. Naravno okolje ruškega letnega odra je še danes skoraj neokrnjeno. Zob časa res ni prizanesel vrbi žalujki in nekaterim smrekam, tudi velikanske lipe, nekdanjega simbola ljudskih iger ni več, ostali pa sta skromna kapelica in »knežji kamen«, ki sta v letih 1933 in 1938 predstavljala kulisi za izvedbo Jurčičevih Rokonjačev in Sket – Šolnikove Miklove Zale. Letno gledališče je opredeljeno kot javna infrastruktura na področju kulture v občini Ruše in kot taka vpisana v evidenco javne kulturne infrastrukture pri Ministrstvu za kulturo, prav tako v register kulturne dediščine.
Obnova je nujno potrebna
Obstoječe stanje kaže na to, da je oprema amfiteatra dotrajana. Zaradi tega je njuno potrebna obnova propadajočega letnega gledališča in gradnja večnamenske stavbe, ki bo dopolnjevala letno gledališče. To bo doprineslo k novim programskim in kulturnim vsebinam. Kot je razvidno iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta, bodo tribuno rekonstruirali v skladu z zahtevami in zakonodajo. Obnovila naj bi se obstoječih višinskih gabaritih, sledili bodo obstoječemu stanju in ga smiselno povezali. Tlorisni gabariti bodo ostali enaki kot do sedaj, na sedežnice želijo dodati leseno oblogo, na stranskih delih bodo ohranili kamen. Prostor diaprojekcije bodo spojili s tribuno.
Pod odrom bodo uredili večnamensko stavbo. Oder bo po predlogu prestavljal pohodno streho stavbi. Objekt bo razdeljen na tri dele: za nastopajoče, za obiskovalce ter za večnamenske potrebe. Za nastopajoče je predviden lasten vhod, prav tako garderoba, kopalnica, prostor za nastopajoče, tehnični prostor in skladišče. Obiskovalci bodo imeli ločen vhod v predprostori in toaletne prostore. Večnamenski prostor naj bi obsegal tudi povezavo z info točko, imel prav tako ločen vhod, ki pa bo povezan tudi z ostalima dvema namenoma. Viden del fasade bo na severozahodni strani in bo v celoti steklen.
Z izvedbo projekta želijo začeti v letu 2024
Občina Ruše je v letu 2022 začela s pripravo projektne dokumentacije, letos želi za projekt rekonstrukcije in novogradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, v letu 2024 pa bo predvidoma pristopila k izvedbi projekta. “Iščemo vse možne variante zunanjega sofinanciranja. Po grobi oceni bo vrednost del znašala okoli 874 tisoč evrov,” so pojasnili v ruški občinski upravi. V okviru širše razprave zbirajo predloge in pripombe občanov, pri čemer so zelo omejeni z usmeritvami zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zavod namreč teži k temu, da bi bilo na letnem gledališču po opravljeni prenovi vizualno čim manj sprememb in da se ohrani avtohtoni videz gledališča.
