Pobuda o selitvi sedeža HSE iz Ljubljane v Maribor je bila že pred leti precej »vroča« tema tudi med slovenskimi poslanci, pobudo pa so podprli še številni župani Podravja, Skupnost občin Slovenije in Razvojni svet Podravja.

V Mariboru dovolj prostora tudi za sedež HSE

Med drugim so poslanci kot glavne argumente za selitev navajali drag najem poslovnih prostorov v Ljubljani, medtem ko je v Mariboru na lokaciji Dravskih elektrarn Maribor (DEM) dovolj prostora tudi za sedež HSE. Po njihovem mnenju bi selitev omogočila tudi prodajo poslovnih prostorov v Ljubljani, navajajo pa tudi povsem specifične lokalne interese, ki govorijo v prid selitvi.

Dva sklepa poslancev Kluba 7

Nenazadnje so o problematike DEM nedolgo nazaj govorili tudi poslanci Kluba 7, ki ga sestavlja 11 poslancev iz sedme volilne enote (ta obsega območja občin Maribor, kjer je sedež enote, Ruše, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah). Mariborska poslanka Lidija Divjak Mirnik je za Maribor24 povedala, da so na prvi redni seji Kluba 7, ki je bila v Mariboru, sprejeli dva sklepa. »Zahtevamo ponovno vzpostavitev nadzornega odbora v DEM s ciljem, da se del dobička smotrno vrne nazaj v regijo. Z drugim sklepom pa pozivamo Slovenski državni holding, da se sedež Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) preseli v Maribor,« je pojasnila Divjak Mirnikova in dodala, da so poslanke in poslanci  Kluba 7 v zvezi s vprašanji okoli DEM enotni ter si bodo v prihodnje prizadevali za korektne rešitve v prid regije in družbe DEM.

V stoodstotni lasti družbe Holding Slovenske elektrarne

Pa čeprav tudi DEM, ki je največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v državi, že več let poslujejo z dobičkom, se ta po mnenju mnogih županov »prelije« na HSE in občine dobijo premalo denarja. Prav slednje je potrdil tudi Mitja Horvat, župan občine Duplek, kjer reka Drava poplavlja skoraj ob vsaki narasli vodi. »Konkretnih podatkov, koliko in kam v DEM namenjajo denar za vzdrževanje reke nimamo. Z nami neposredno tudi nihče ne komunicira. Kolikor mi je znano, te zadeve potekajo preko koncesionarja, res pa je, da veliko denarja roma v vodni sklad, kar pomeni, da ta ni ostal v Podravju oziroma je bil porabljen za druge zadeve v državi,« je pojasnil Horvat in konkretno za občino Duplek dodal, da na občini ne razpolagajo s podatki, da bi DEM na območju njihove občine vlagalo ali vzdrževalo.

Dvosmerna komunikacija je na dnevni bazi

Majna Šilih, vodja službe za komuniciranje na DEM, pravi, da so v stoodstotni lasti družbe Holding Slovenske elektrarne. »Korektna redna komunikacija poteka v skladu z načeli korporativnega upravljanja, medtem ko operativna dvosmerna komunikacija poteka na dnevni bazi,« je poudarila Šilihova.

Za vzdrževanje objektov vodne infrastrukture približno 800.000 evrov

Po njenih besedah bo družba DEM samo v letošnjem letu za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) in koncesijske dajatve, ki pripadajo lokalnim skupnostim, izplačala 13 milijonov evrov. »Gre za sredstva, s katerimi lahko lokalne skupnosti prosto razpolagajo v skladu z občinskim proračunom. Vodno povračilo, ki je namenski denar in se nabira v vodnem skladu, iz katerega se med drugim financira vzdrževanje vodne infrastrukture, pa plačujemo na letni ravni v višini skoraj sedem milijonov evrov,« je pojasnila Šilihova in dodala, da za vzdrževanje objektov vodne infrastrukture od Dravograda do Maribora letno namenjajo približno 800.000 evrov. »V skladu s koncesijsko pogodbo je za urejanje vodotoka – reke Drave – dolvodno od Maribora zadolžena država, sicer pa za vzdrževanje pretočnosti struge reke Drave od Maribora do Ptuja in dolvodno od Ptuja sofinanciramo v višini 330.000 evrov. Za odstranjevanje sedimentov iz akumulacijskih jezer Dravskih elektrarn Maribor letno namenjamo še približno 1,5 milijona evrov,« je razložila Šilihova in istočasno poudarila, da družba DEM vse svoje obveznosti vedno poravnava v rokih.