V začetku leta smo po prejemu pisma bralke poročali o vse bolj siromašnih paketih humanitarne pomoči na Območnem združenju Maribor Rdečega križa Slovenije. V paketu je prejela dva paketa testenin, med, olivno olje, konzervo, pašteto, paket polente in šampon. Na odločbi, po kateri ji pripada humanitarna pomoč, kot prejemnica ni bila zapisana sama, temveč so na njej tudi njeni družinski člani, ob tem pa se je spraševala, kako naj s tako skromnim paketom pomoči veččlanska družina sploh preživi dva meseca. 

Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Maribor je prostovoljna, samostojna, nevladna, humanitarna, nepridobitna organizacija, ki deluje na območju Mestne občine Maribor in občin Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše ter Šentilj. 

Sekretar Območnega združenja Rdečega križa Maribor Metod Dolinšek nam je takrat predstavil temno prihodnost. Dejal je namreč, da bodo lahko paketi v prihodnje še bolj siromašni. Celotno preteklo leto pa so se soočali tudi z intenzivno povečanim pritiskom pri prošnjah za denarno pomoč. »Veliko je takih prošenj, mi pa izjemno težko rešujemo takšne stiske. Jih obravnavamo, zagotavljamo minimalno pomoč, a glede na dejstvo, da se je samo število vlog v zadnjih letih, skoraj potrojilo, lahko povemo, da so stiske pri ljudeh ogromne,« je dejal naš sogovornik.

Po šestih mesecih se je stanje z zalogami očitno za silo uredilo, a opozorila o prenizkem financiranju in vse globljih stiskah ostajajo. 

Zaloge so, a …

V združenju, ki deluje na področju Mestne občine Maribor in enajstih okoliških občin, letno zagotavljajo neko od oblik humanitarne pomoči za več kot 29 tisoč prebivalcev. Trenutno imajo ponovno na zalogi materialno pomoč Evropske Unije, tako vsi prejemniki sedaj prejmejo standardiziran paket pomoči, nam zagotavlja Dolinšek. Prejete količine trenutno pokrivajo potrebe, pojavljajo pa se logistične težave pri distribuciji dobavljene hrane iz Centralnega logističnega centra, kjer pomoč sprejemajo, na posamezna območja v SV Sloveniji.

»Za pokrivanje stroškov našega delovanja na žalost, kljub veliki potrebi po naših storitvah, ne obstaja sistemski vir na nivoju države, kar se že vseskozi kaže kot glavna pomanjkljivost pri organiziranju stabilne in k prosilcem orientirane organizacije, ki je pomočnik ljudem v stiskah. Država zgolj delno sofinancira področja javnih nalog, saj so letna sredstva, ki jih prejmemo za te namene prenizka,« je za nas dejal sogovornik in opozoril, da morajo skoraj vsa sredstva za delovanje na humanitarnem področju pridobiti z lastnim delom ali v okviru namenskih pogodb, ki jih sklepajo z lokalnimi skupnostmi za posamezna področja delovanja. 

V Uradu za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo Mestne občine Maribor so sklenjene in realizirane pogodbe o sofinanciranju delovanja Rdečega križa zadnjih nekaj let na tem območju naslednje:

Leto 2020

-     za varstvo pred naravnimi nesrečami 21.000 evrov 
-    za socialnovarstvene programe v višini 113.600 evrov

Leto 2021  

-    za programe socialnega varstva v višini 100.000 evrov
-    za sofinanciranje ukrepov za blažitev posledic Covid in za varstvo pred naravnimi nesrečami 15.500 evrov

Leto 2022  

-    za programe socialnega varstva v višini 100.000 evrov 
-    za reševanje energetske revščine občanov po posebnem sklepu Mestnega sveta v višini 25.000 evrov
-    za sofinanciranje ukrepov za blažitev posledic Covid in za varstvo pred naravnimi nesrečami 15.500 evrov

Leto 2023

-    za programe socialnega varstva v višini 125.000 evrov

Leto 2024

-    za programe socialnega varstva v višini 120.000 evrov

»Pri dogovarjanju o potrebnih sredstvih imamo predvsem z Mestno občino Maribor različne poglede na potrebe prebivalcev. Tako je tudi znesek, ki ga nam ga občina namenja za te potrebe prenizek. Slika v sosednjih občinah je nekoliko boljša, skupaj pa moramo vseeno več kot 70 odstotkov potrebnih sredstev pridobiti sami,« pravi naš sogovornik.

Vse težje izvajajo vseh potrebnih nalog in aktivnosti

Ob prenizkem financiranju javnih služb, ki jih izvajajo za potrebe države – to so organiziranje krvodajalstva, organiziranje prostovoljnih ekip za nudenje prve pomoči in organiziranje enot za zagotavljanje začasnih namestitev v primeru katastrof, tako sami vse težje skrbijo za izvajanje vseh potrebnih nalog in aktivnosti.

Naš sogovornik opozori, da se v zadnjih treh letih kažejo vse globje socialne stiske pri tistih prejemnikih pomoči, ki za pokrivanje stroškov življenja nimajo nobenih drugih virov kot zgolj državne socialne transfere in pomoč nevladnih organizacij – invalidsko upokojeni, vdove, nesposobni za delo... »Ta skupina prebivalstva tone v vse globljo stisko, ki je z obstoječimi mehanizmi in ukrepi na nivoju države ne moremo razrešiti,« opozori Dolinšek.

Za stabilno delovanje Rdečega križa bi bilo nujo zagotoviti sistemski vir, ki bi pokrival stroške dela strokovnih služb in stroške programov, ki jih izvajajo v javnem interesu: »Nesprejemljiva bi namreč morala biti sedanja praksa, da se stroški delovanja organizacije prenašajo na organizacijo samo in na lastno sposobnost pridobivanja dodatnih virov za izvajanje temeljnih programov v javnem interesu«.

Težave z iskanjem prostovoljcev

Naš sogovornik poleg financ izpostavi tudi izzive pri iskanji in krepitvi prostovoljske mreže. V okviru združenja sicer deluje 46 krajevnih in četrtnih organizacij, kjer delujejo prostovoljci in izvajajo programe neposredno na terenu. Skupaj je v združenju aktivnih več kot 700 prostovoljcev, ki letno opravijo več kot 100 tisoč prostovoljskih ur.

»Zaradi vse slabše starostne strukture se že nekaj let soočamo z izzivom, kako naše delo in poslanstvo narediti privlačnejše za večje število mlajših prostovoljcev, ki bi okrepili našo mrežo. Tudi tukaj bi morali kot družba slediti dobrim praksam od drugod in vzpostaviti mehanizme, ki bi (davčno in družbeno) podpirali prostovoljstvo in vse, ki delujejo kot prostovoljci,« še zaključi naš sogovornik.