Na Ptuju se je 11. februarja začelo 63. tradicionalno Kurentovanje, ki velja za največjo slovensko prireditev v času pusta. Do 21. februarja bo ulice najstarejšega mesta zasedle avtohtone in druge maske iz vse Slovenije in srednje Evrope. Vrhunec dogajanja bo mednarodna pustna povorka 19. februarja, na kateri se bo predstavilo okoli 2500 pustnih mask iz Slovenije in tujine.

Lik kurenta (tudi koranta) in običaje, povezane z njim, nam v nadaljevanju podrobneje predstavi dr. Štefan Čelan, predsednik komisije za Unesco pri Zvezi društev kurentov, je tudi med najbolj zaslužnimi, da so po dolgoletnih prizadevanjih obhode kurentov vpisali na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Sicer je nekdanji ptujski župan in avtor knjige Kurent – korant: ali veš, kdo si?, trenutno pa direktor ZRS Bistra Ptuj. Kot pravi, sta obe poimenovanji lika (kurent, korant) ustrezni, sam pa daje prednost korantu.

Od kdaj se pojavlja lik koranta?

Natančnega izvora in obdobja pojavnosti lika koranta – kurenta ni uspelo še nikomur enoznačno dokazati. D. Trstenjak je Kurentu pripisoval sorodstvo z indijskim Šivo in starogrškim Dionizom. I. Grafenauer ga je primerjal s Keremetom, ugrofinskim lunarnim božanstvom. Po Grafenauerju se v Kurentu kažejo praslovanske zveze z nomadsko pastirsko kulturo. Arheološke raziskave so odkrile tudi povezavo med Kurentom in antičnim kultom Kibele. S. Ciglenečki je pokazal, da so raziskave ostalin kulta Velike matere bogov (Kibele) iz rimskega obdobja v Sloveniji opozorile na možno povezavo med likom pustne maske Kurenta in mitskimi spremljevalci Kibele, kureti in koribanti. Posebno pomembno je dejstvo, da je bil Kibelin kult v slovenskem prostoru še najbolj razširjen v južnem delu Norika, pa tudi v Petovioni (v današnjem Ptuju). Moje raziskave pa kažejo, da so ta obredja nastajala v času animizma dobrih 7 do 8 tisoč let v preteklosti in se nato ohranjala v obliki šamanskih praks vse do današnjih dni.

Kakšen simbol ima kurentija (korentija), v kaj se tisti, ki jo obleče, prelevi?

Ko boste to vprašanje zastavili tistim, ki vsakoletno opravljajo ta obredja, boste dobili odgovor, ki se glasi, da ne vedo natančno, v kaj se prelevijo. Čutijo pa, da gre za nekaj velikega. Moje prepričanje pa je, da so kurentova obredja močno povezana s prastarimi šamanskimi obredi, ki posamezniku in družbi ponujajo celovitejši (v)pogled v naravo sveta; svet ni zgolj materija, svet je veliko veliko več. Ali kot je zapisal Jung: »Šaman ni le navaden domačin, ampak občudovan potomec tistih prostranstev moči, ki so nevidna naši običajni budni zavesti. Vsakomur so sicer za kratek hip dostopna v prebliskih videnj, on pa se lahko po njih sprehaja kot gospodar«. Osebno moram priznati, da sem skozi vrsto let, ko sem raziskoval bit in osnovno poslanstvo kurentovih obredov, prišel do najpomembnejšega spoznanja, ki nas uči, da je za holistično razumevanje univerzuma in človeka v njem treba svoja prepričanja iz »kar vidim, v to verjamem« spremeniti v »kar verjamem, to vidim«. Da spremenimo to, kar vidimo, moramo včasih spremeniti svoja prepričanja.

V čem se koranti, glede na opravo, ki jo nosijo, med seboj razlikujejo?

Z vidika zunanjega izgleda oprav ločimo tako imenovane pernate in rogate korante. Razlikujeta se zgolj po naglavni kapi, ki je pri pernatem kurentu opremljena s peresi od gosi, purana ali kanje, pri rogatem pa kapo dodatno krasijo kravji rogovi.

Kako se koranti pripravljate na čas Kurentovanja? Kako poteka njihov vsakdan v tistem času?

Za slehernega koranta, ki ne nosi korentije zgolj na sebi, ampak prvenstveno v sebi, mu čas med svečnico in pepelnico predstavlja tako imenovani peti letni čas. Vsa razmišljanja in dejanja se usmerjena v načrtovanje izvajanja obredja, ki se nato izvajajo pri sorodnikih, prijateljih, znancih, poslovnih partnerjih, ter v gostovanja po domovini in tujini. Mnogi izmed nas preprosto del letnega dopusta redno namenjamo opravljanju tega plemenitega poslanstva. Kljub temu da moški del družine mnogo noči prebije za opravljanje tega obredja, vlada v družinah harmonija. Matere, žene in dekleta namreč prav tako živijo s to tradicijo, ker se zavedajo plemenitosti in koristi tega obredja.

Kakšne so vrednote, poslanstvo koranta?

V sodobnem svetu tekmovalnosti, individualizma, egoizma, nerazumnega uničevanja okolja postaja kurent s svojo sporočilno vrednostjo ambasador socialnih in kulturnih sprememb, ki nas vračajo v prvinske čase, kjer je človek živel v sozvočju z naravo, rastlinstvom, živalstvom in sočlovekom. Ko je sebe smatral kot neločljivi del vsega bivajočega in se ni postavljal v nadrejeno vlogo gospodarja in izkoriščevalca vsega in vseh zgolj za lastne kratkoročne koristi. Korant v lokalnem okolju predstavlja mnogo več kot zgolj “neko pustno šemo”. Sporočilna vrednost korantovih obredov soustvarja in krepi trajnostno identiteto mesta Ptuja in okolice. Biti del korantovih obredov je danes častno dejanje, ki mu ljudje iz različnih socialnih struktur sledijo in se z njimi istovetijo. Vrednote in poslanstvo kurentovega obredja kot šamanske prakse niso dosegljive mimobežnim ljudem, naključnim nakupovalcem ali duhovnim turistom. Če verjamete, da je svet zgolj to, kar vam o njem govori vaših pet čutov, in da je lahko pravičen, če mu vladajo načela brezobzirne tekmovalnosti, egoizma, materialnega kopičenja prek lastnih potreb, revanšizma oko za oko, zob za zob, potem ne razmišljajte, da si smete nadeti kurentovo opravo.

Nadalje ne gre tega obredja obravnavati zgolj kot čiste ezoterike, ki je povezana z okultnim učenjem mističnega. Kljub navidezni podobnosti kurentovih obredij kot neke vrste mitologije ali celo verstva jih ne smemo tako razumeti. Ta obredja je treba razumeti zgolj kot metodo, ki omogoča izkušnjo numinoznega. Naša obredja niso niti skrivnostna niti zgolj mistična. Gre v najnižji obliki za pripravljenost preprostega osrečevanja, v zahtevnejši obliki za duhovno rast posameznika ali družbe in v najvišji obliki holotropnega stanja zavesti tudi za zdravljenje vsega bivajočega. Znamenito Descartesovo izjavo »mislim, torej sem« lahko nadgradimo s presežnikom, ki izhaja iz šamanskega in kurentovega obredja: »Mislim, torej vplivam!« Odločitev o tem, da postaneš pravi kurent, namreč ni prepuščena lastni odločitvi. V mističnem in metafizičnem jeziku bi lahko rekli, da pravi kurent ali šaman postaneš, ko so v tebi ta potencial spoznali duhovi in božanstva. V vsakdanjem svetu pa se ta klic prebudi v tebi, ko imaš dovolj razvito duhovno inteligenco, ki je skupna tako čustveni kakor racionalni inteligenci.

Ali drži, da korant odganja zimo?

Osebno sem prepričan, da gre za zelo ponesrečeno ponarodelo izjavo, ki se je nekoč nekomu zapisala, v resnici pa nima prave povezave s bitjo in poslanstvom kurentovega obredja. Naša obredja so v zvezi z letnimi časi povezana kvečjemu v zahvaljevanju materi zimi, da je odpočila naravo, in prepevanju hvalnic pomladi, ki bo ponovno omogočila vse oblike bujnega življenja. Štirje letni časi so nekaj čudovitega in jih je potrebno negovati in ohranjati. Na to vprašanje mnogokrat hudomušno dogovorim, da imamo na Ptuju za ‟preganjanje” zime dve javni komunalni podjetji.

Koliko časa ste že korant? Kdaj, na kak način ste začeli?

Ne vem natančno, ali sem že odložil dudo, ko sem doživel prvo srečanje s kurentom. Spominjam se, da sem neke noči tik pred spanjem nekje daleč v daljavi zaslišal čudovito melodijo zvoncev, ki so se vedno glasneje približevali naši domačiji. Neka neopisljiva sila me je naravnost prisesala na rosno šipo okna, ki je bilo obrnjeno proti travniškim ravnicam pred našo hišo. Temni oblaki, ki so prekrivali nočno nebo, niso dopuščali, da bi kljub napetemu opazovanju lahko videl kakšno podobo. Glasnost in ritem zvoncev sta me spravljala v čedalje bolj evforično stanje, polno pozitivnih čustev in občutkov. V danem trenutku je ostala samo še želja, da bi ta občutek trajal v neskončnost. Blaženost občutka je pojenjala, ko so se kurenti začeli oddaljevati od naše hiše. Toda v meni je za večno ostal tisti agens, ki me žene, da to plemenito poslanstvo opravljam iz leta v leto. Ob tem skušam globlje raziskovati smisel in cilj tovrstnega početja. Rezultat je vedno večja skrivnost, ki se s poglabljanjem raziskovanja samo še povečuje.

O korantih ste napisali knjigo. Na kratko, o čem govori?

Knjiga je hevrističen poskus oblikovanja drugačnih pogledov na pomen tradicionalne etnografske pustne dediščine, ki se je ohranila na Ptuju, Dravskem in Ptujskem polju ter v Halozah in Slovenskih goricah. Z združevanjem znanosti duha in znanosti razuma ter kartezijanstva poskušam nakazati, kako je mogoče priti do poglobljenih spoznanj o pomenu obredij v naši tradicionalni etnografski pustni dediščini. Tem spoznanjem so dodane tudi izkušnje in modrosti starodavnih modrecev iz različnih civilizacijskih okolij in obdobij. Njihova spoznanja so osupljivo podobna spoznanjem sodobnih fizikov, biologov, antropologov, sociologov, filozofov, teologov itd. V posameznih poglavjih dodajam tudi osebne izkušnje, ki jih doživljam kot aktivno mistično bitje med opravljanjem tega čudovitega poslanstva. Napisana je v avtobiografskem pripovednem slogu in ni namenjena indoktrinaciji in vzvišenemu podučevanju, ampak obujanju praspomina o pomenu kurentovih obredij kot prastare šamanske prakse. Ker ne verjamem v objektivno gledišče z izključnim monopolom na resničnost, želim s tem delom predstaviti čim bolj holistične predpostavke o pomenu kurentovih obredij, da si lahko vsak bralec oblikuje lastno mnenje.

Imate v svojih vrstah dovolj podmladka? Se mladi odločajo za tovrstno poslanstvo?

Naše društvo Kurenti center Ptuj šteje 22 članov, ki ga sestavljajo očetje in sinovi. Kar me navdaja z optimizmom je to, da dobro polovico našega članstva sestavljajo naši sinovi. Kar me na osebni ravni najbolj veseli, pa je moja družina, ki je v celoti, tako ženski kot moški del družine, zaprisežena častilki te izjemne tradicije.

Kakšen je pomen vpisa obhoda korantov na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva (leta 2017)?

Vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je največ pripomogel k dvigu zavesti o pomenu in sporočilni vrednosti korantovega obredja, tako na lokalni kakor tudi državni in mednarodni ravni. Hkrati je vpis pripomogel k večji mednarodni prepoznavnosti in s tem bogatenjem splošne skupne svetovne zgodovine. Z vpisom se je povečala varnost teh obredij pred pretiranimi vplivi komercializacije. Vpis tudi preprečuje dekontekstualizacijo nesnovne kulturne dediščine, njenega izvajanja in pojavljanja izven primarnega časa in prostora. Preprečevana je tudi napačna prilagoditev in nepravična raba nesnovne kulturne dediščine s strani posameznikov, turističnih vodičev, raziskovalcev in drugih zunanjih ljudi.