Kot vsak začetek poletja, smo tudi letos s strahom pogledovali proti temnim oblakom, ki so se zgrinjali nad Maribor, in svoje jeklene konjičke skrivali v garažah nakupovalnih centrov. Ob tisti prvi večji pošiljki toče, ki je najbolj prizadela Hoče, so se mnogi spraševali kje je protitočno letalo Letalskega centra Maribor. Kot nam je takrat pojasnjeval vodja letalske obrambe Darko Kralj, še niso imeli podpisane pogodbe, ki se je kot skoraj vsako leto očitno podpisovala prepozno. No, 15. junija je bilo financiranje le pod streho in piloti so lahko takoj pričeli s svojim delom. Kolikokrat so poleteli in koliko sredstev je še ostalo do konca sezone? O tem smo se znova pogovarjali z Darkom Kraljem.
Na voljo le še štiri ure letenja
Spomnimo … Protitočno obrambo v Sloveniji izvaja le mariborski letalski center. Projekt financirajo država in okoliške občine. Letos je država tako odobrila približno 344 tisoč evrov sredstev, od tega je sama prispevala 35 odstotkov. Čeprav je sicer po besedah Kralja obljubila, da bodo dobili 30 odstotkov več financiranja kot lansko leto, so dobili celo nekoliko manj. Naš sogovornik ob tem še hitro spomni, da si od tega zneska država vzame davek. »Ta znesek je z 22 odstotnim davkom, ki ga država dobi nazaj. In če si to preračunate, država ni dala nič,« precej ostro pravi Kralj.
Od podpisa pogodbe so piloti opravili med 24 in 30 intervencij, kar je skupaj naneslo približno 22 ur letenja (ocenjen strošek enega poleta je okoli tri tisoč evrov). Tako jim po pogodbi do 15. septembra preostanejo le še štiri ure. In kaj se zgodi, ko ''porabijo'' še zadnje ure? »Nič, enostavno ne gremo več v zrak, saj si lastnega financiranja več ne moremo privoščiti,« pove Kralj.
Za optimalno delovanje bi po ocenah Kralja potrebovali konkretno več denarja, saj sedaj delajo za ''golo preživetje''. »Za normalno delovanje bi potrebovali okoli 1,5 milijona letno, da bi se pokrili vsi stroški in bi bila tudi dodana vrednost predvsem za pilote, ki že v samo izobraževanje vložijo med 60.000 in 150.000 evrov lastnega denarja in potem praktično zastonj izvajajo protitočno zaščito.« Ob tem sogovornik še opomni, da je vzdrževanje takega letala precej dražje od servisiranja ''običajnih''. »Vzdrževanje takšnega letala je približno 400-krat dražje kot vzdrževanje navadnega letala. Tudi to, da gremo mi v zrak, ko drugi piloti pristanejo. Se zgodi, da tudi nas zadane toča, kar je potrebno seveda popraviti,« še doda Kralj.
[[image_1_article_69434]]
Znesek, ki ga omenja sogovornik, velja za delovanje enega posameznega centra, da pa bi učinkovito pokrili celotno državo, pa bi po ocenah sogovornika potrebovali tri letalske centre. Z oblikovanjem projekta za tri letalske centre v Sloveniji so sicer začeli že pred leti, lani so ga še dodelali. En izmed teh bi seveda ostal v Mariboru, drugega bi postavili na Primorskem, kot možnost omenja Portorož ali Divačo ter tretjega na Dolenjskem, v Novem mestu. Okvirni strošek za izgradnjo enega centra je približno 3,5 milijona, v katerega je vštet še dodaten radar ter avion. Do realizacije projekta pa seveda še ni prišlo. »Ne vem, če še je kdaj koli obstajal projekt, ki je bil podprt s strani toliko lokalnih skupnosti, na katerem se ne premakne nič,« je oster Kralj.
Oblikovanje primernega zakona za zagotavljanje finaciranja
Kralj rešitev za učinkovito protitočno zaščito vidi v oblikovanju primernega zakona, ki bi urejal financiranje. »Delamo na tem, predvsem predsednik sindikata kmetov in predsednik državnega sveta se zelo zavzemata za to. Sedaj še iščemo, kdo bo ta zakon vložil. Zakon imamo spisan že skoraj na polovici. Če bi do sprejetja zakona prišlo konec jeseni ali v začetku prihodnje pomladi, bi imeli zagotovljeno financiranje. A ne za prihodnje leto, temveč šele za čez dve leti,« nadaljuje Kralj.
[[image_2_article_69434]]
To velja za mariborski center, če bi se vzpostavila še dva centra, potem bi potrebovali dodatno usposabljanje pilotov in ostalih zadev, kar bi trajalo še dodatnih pet let, pojasnjuje Kralj. Usposabljanja bi se sicer lahko lotili v Mariborskem centru, kjer imajo vso potrebno infrastrukturo, vendar bi glede na količino potrebovali tudi sodelovanje s privatnimi organizacijami, ki imajo boljše avione ter večje število aktivnih pilotov. Prav tako bi za uspešno izvajanje projektov potrebovali pogodbo, s katero bi lahko začeli z delom 1. maja ter bi bili na voljo do konca septembra, podobno kot imajo to urejeno v sosednji Avstriji, dodaja sogovornik.
»Lahko dam roko v ogenj, da preprečimo mnogo več, kot je ta projekt financiran«
Na vprašanje, kako odgovarja vsem skeptikom, ki so prepričani, da tovrstna zaščita ni učinkovita, saj da ni dokazane obstoječe študije in da ob tem prihaja do onesnaževanja okolja pa Kralj odgovarja: »Lahko dam roko v ogenj, da preprečimo mnogo več, kot je ta projekt financiran. Če pogledamo primer, en sam oblak v Slovenski Bistrici je povzročil za vsaj 36 milijonov evrov škode, pa je to samo ocenjena škoda. Potem je vsako financiranje v preventivo malenkost.«
[[image_3_article_69434]]
Na drugi strani med regijski projekt podpirajo številne okoliške občine. »Kmetje, sindikat kmetov ter občine podpirajo projekt protitočne zaščite. Gre za med regijski projekt. Je pa potrebno najti financiranje skozi zakon,« zaključi Kralj.
