Vzpostavitev Magninega obrata v Hočah poraja vse več vprašanj na katera je do sedaj bilo podanih bolj malo odgovorov. Nasprotujoča si dejstva in poročila in vplivih na okolje, onesnaženju, vplivih na zdravje in kvaliteto življenja, številu delovnih mest in plačah delavcev, krčenje kmetijskih in gozdnih površin vzbujajo veliko dvomov.

Pomembno vprašanje, ki je bilo do sedaj preveč zapostavljeno je tudi, kako bo takšen gigantski industrijski obrat vplival na čisto pitno vodo in kakšne so lahko morebitne posledice onesnaženja. Kakšna je torej tukaj vloga Mariborskega vodovoda, ki je s 1300 kilometri vodovodnega omrežja in 79 prečrpalnimi postajami največji sistem za oskrbo z vodo v Sloveniji, ki oskrbuje več kot 200 tisoč ljudi? Več kot na mestu je tukaj vprašanje ali je omenjeno javno podjetje bilo do sedaj sploh vključeno v kakršnekoli pogovore glede Magne in vplivov na pitno vodo, saj je podjetje tudi soglasodajalec v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Mariborski vodovod ne pričakuje vplivov na podtalnico

“Mariborski vodovod s strani Magne ni vključen v kakršnakoli pogajanja, saj je to naloga občin in države. Zagotoviti mora dovolj vode za oskrbo in za tehnološke potrebe, kar na letnem nivoju znaša za tri črpanja vode. Vplivov na podtalnico ni za pričakovati, saj gre za resnega investitorja, ki mora pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja izpolniti vse pogoje, ki mu jih bo naložila preko upravne enote, država s svojimi ministrstvi,” je pojasnil direktor Danilo Burnač. S tem se sicer številni okoljevarstveniki in profesorji iz Biotehniške fakultete ne strinjajo, še bolj pa po nedavni ekološki katastrofi v vrhniškemu Kemisu.

Investitor Magna mora po besedah Burnača zagotoviti v skladu s prostorsko zakonodajo vse okoljske standarde. “Okoljski standardi umeščanja objektov v prostor so v Sloveniji med najvišjimi v EU, zato ne dvomimo, da bodo Ministrstvo za okolje in prostor in ARSO, naredili vse v skladu z veljavno pozitivno zakonodajo v RS. Presoja morebitnega vpliva na črpališče vode v Bohovi bo izvedena s presojo vplivov na okolje in bo skrbnik interesa država svojimi organi,” še dodaja Burnač.

Tujci že nagovarjajo Magno za posel

Ob tem sicer še meni, da bi bilo prav, da se Magna kot investitor le poveže z njimi kot izvajalcem oskrbe s pitno vodo, kar bo po njegovem garancija, da bo vse narejeno v skladu z njihovimi standardi in kvalitetnimi materiali. “Upamo in želimo, da bi vodovodno in hidrantno omrežje izgradil Mariborski vodovod, ne pa gradbeniki iz Republike Slovenije in tujine, ki že nagovarjajo Magno za neposredno podeljen posel. Sedaj se že pojavljajo tujci, ki bi gradili z neprimernimi materiali, kar pa bo naš pogoj ob podelitvi obratovalnega dovoljenja. Mariborski vodovod je soglasodajalec pri obratovalnem dovoljenju.”

Ob tem še dodaja da po njegovem ne bo nobenih vplivov na okolje, ekologijo in podtalnico na tem območju, saj sta sedaj v neposredni bližini že poslovna cona Hoče in poslovna cona TAM, kjer v vseh letih niso zaznali nobenih vplivov na vodo.

“Investitor bo moral občini plačati komunalni prispevek ali izgraditi manjkajoče vodovodno omrežje z lastnimi sredstvi in ga kasneje predati v last Občini Hoče in v upravljanje Mariborskemu vodovodu. Pričakujemo, da se bo resen investitor kot je Magna neposredno obrnil na Mariborski vodovod kot izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo,” še pove Burnač.