Vetrnice, ki bodo kmalu postavljene na Pohorju, so tik ped pridobitvijo gradbeno dovoljenje. Podjetje Energija na veter je pojasnilo, da je projekti trenutno v fazi integralnega postopka izdaje gradbenih dovoljenj za vseh 56 vetrnic. Postopki ki potekajo, bi sicer morali potekati na zakonski podlagi in v okviru v državnem prostorskem načrtu, poroča RTV Slo.
Po podatkih občine Slovenska Bistrica je bilo za projekt vloženih skupno 13 vlog, in sicer enajst za gradnjo 22 vetrnic in dve za razdelilno transformatorsko postajo in povezovalni kablovod. “Vsaka od enajstih vlog za izdajo gradbenega dovoljenja vključuje po dve vetrnici. Skupna nazivna moč dveh vetrnic znaša 7 megavatov oziroma ravno toliko, da projekta “ni potrebno” voditi preko državnega prostorskega načrta,” piše RTV Slo.
Zakon ne dovoljuje drobljenja
Zakonodaja sicer omogoča integralne postopke, ki olajša pridobivanje gradbenega dovoljenja, a to ne pomeni, da je dovoljeno drobljenje projektov. “Če postavimo 56 vetrnic na Pohorje, govorimo o enkratni skupni investiciji, investitorjev je lahko tudi več, a govorimo o nečem, kar bo imelo skupen vpliv na okolje, zato zakonodaja teh drobljenj ne dopušča. Drobljenja pa se dogajajo v praksi, z namenom, da se določenim postopkom, še posebej postopkom presoje vplivov na okolje, izogne,” je za portal pojasnil pravnik Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.
Državni načrt zajema vse projekte, ki so državnega pomena in se ob tem oceni, kakšen bi bil njihov vpliv na okolje. Temu primerno je postopek daljši in vključuje več deležnikov.
Izogibanje državnemu načrtu v praksi pomeni, da država ni opravila ocene, kaj posamezni projekt pomeni za okolje, ekosisteme itd. Poleg tega se v primeru razdelitve celotnega projekta v posamezne faze lažje pridobi okoljevarstveno soglasje.
