Mariborski župan Andrej Fištravec je predstavil dokument, imenovan Partnerstvo za razvoj Maribora: Rad imam Maribor, ki vsebuje več kot 50 projektov za izboljšanje življenjskih pogojev in standarda v mestu. Ti naj bi služili tudi kot osnova za doseganje soglasja med trenutno močno razdvojenimi političnimi silami v mestu.
Najti točke, ki povezujejo
“Osnovna ideja je bila ta, da bi tako politične kot nevladne, nepolitične partnerje pozvali k sodelovanju, da bi našli tiste točke, ki nas povezujejo, ne pa da bi se vedno znova ukvarjali s točkami, ki nas razdvajajo, pri čemer potem kratko potegnejo mesto in meščani in meščanke,” je na današnji novinarski konferenci povedal Fištravec.
Izhodišče za izdelavo dokumenta je bila koalicijska pogodba, ki jo je Lista župana Andreja Fištravca na začetku tega leta sklenila z DeSUS, Gasilci Maribora, NSi in Stranko mladih – Zeleni Evrope. Podprla ga je občinska uprava, prihodnji teden ga bodo predstavili opoziciji v mestnem svetu, po praznikih še univerzi in obema gospodarskima združenjema, k sodelovanju pa je vabljena tudi širša javnost.
Na občini upajo, da bodo mestni svetniki prisluhnili
“Upam, da bo dokument naletel na resno obravnavo,” je dejal Fištravec. “Od odziva je odvisno, kakšna bo metoda dela naprej.” “Želimo imeti nek povezovalni dokument, ki nam bi tudi olajšal delo v organih mestne občine in mestnem svetu,” je še povedal župan, ki ima po izstopu štirih članov iz njegove svetniške skupine velike težave z doseganjem zadostne podpore svojim predlogom v mestnem svetu. Zaradi različnih pogledov mestnih svetnikov je bila že nekajkrat onemogočena sploh izvedba sej mestnega sveta.
Med projekti tudi obnova stadiona Ljudski vrt
Med več kot 50 izpostavljenimi projekti so od že dlje časa načrtovanih investicijskih projektov, kot so na primer reševanje prostorske problematike Mariborske knjižnice, ureditev nabrežja Drave, dokončanje obnove stadiona Ljudski vrt, izgradnja Vrtca Pekre in izgradnja manjkajoče kanalizacije, do “mehkejših” vsebin, kot so sprejem strategije za krožno gospodarstvo, subvencije za nove zaposlitve in širitev participatornega proračuna na več mestnih četrti in krajevnih skupnosti.
Izpostavljeni so med drugim še revitalizacija letališča, nadgradnja centrov za starostnike, ustanovitev nacionalnega centra za start-up podjetja, spremembe ustanovitvenih aktov vseh javnih podjetij za bolj optimalno delovanje, ustanovitev pisarne za privabljanje tujih investitorjev in postavitev obrata za trajnostno predelavo odpadkov.
“Prav je, da v mestu pride do soglasja, da imamo pred sabo skupne cilje,” je izpostavil vodja svetniške skupine Liste župana Andreja Fištravca Saša Pelko. Po besedah podžupana Zdravka Luketiča (NSi) se lahko dokument v prihodnje še dopolnjuje in bo med drugim olajšal prihodnje razprave o proračunu.
Nimajo še časovnih in finančnih okvirjev
Projekti sicer niso časovno ali finančno opredeljeni. Bolj ali manj so samo našteti z navedenim trenutnim stanjem projekta, odgovornim uradom in možnimi finančnimi viri, pri čemer se kot možnosti omenja občinski proračun, evropska sredstva, javno-zasebno partnerstvo, zasebne vire, državni proračun, sponzorstva in donacije ali javna podjetja.
“Dokument, ki smo ga danes predstavili, je osnova na kateri bomo gradili skupne projekte. Ti se bodo oblikovali tekom diskusije in skozi dialog, ki ga bomo vodili z ne-koalicijskimi strankami, gospodarstvom in ostalimi deležniki na specifičnih, strokovnih področjih in oblikovali seznam projektov, ki bodo dosegli največje možno soglasje,” so poudarili na občini.
STA