Starostna struktura prebivalstva v Sloveniji se izrazito spreminja, družba pa tako postaja dolgoživa. Tako se je pričakovano trajanje življenja za moškega v zadnjem desetletju podaljšalo za 6.2 let, za žensko pa za 4.9 let. Deček, rojen v Sloveniji leta 2009, lahko pričakuje, da bo dočakal skoraj 76 let, deklica, rojena istega leta, pa malo več kot 82 let.

Ker so demografske spremembe dejstvo, moramo prilagoditi obstoječe sisteme in ureditve ter tako izkoristiti potenciale spremenjene starostne strukture. Ustvariti moramo možnosti in priložnosti za kakovostno življenje vseh generacij in dostojno staranje. Zato so potrebne prilagoditve na številnih področjih: trgu dela, izobraževanju in usposabljanju, ureditvi sistemov socialnega in zdravstvenega varstva, v bivalnem in delovnem okolju, na področju civilnega in političnega udejstvovanja. V ta namen je Vlada RS sprejela Strategijo dolgožive družbe, ki je oblikovana na konceptu aktivnega staranja.

21 odstotkov Mariborčanov predstavljajo starostniki

Po podatkih Statističnega urada RS se prebivalstvo Mestne občine Maribor  stara hitreje kot slovensko povprečje, in sicer zaradi zvišanja deleža starostnikov in upadanja deleža mladih. MOM sodi s 110.000 prebivalci med večje slovenske občine po številu prebivalcev, od katerih jih kar 23.000 oziroma skoraj 21 % predstavljajo starostniki.

Vodilni vzrok umrljivosti prebivalstva tako v Mariboru kot tudi v Podravju so srčno-žilne bolezni. Trenda celotne in prezgodnje umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni sta na območju Maribora nad slovenskim povprečjem, vendar zanesljivo padajoča. Velik problem predstavlja tudi umrljivost zaradi bolezni prebavil, predvsem ciroza jeter. To je moč pripisati trendu čezmernega pitja in opijanja v Podravju. Čezmerno bi naj pil približno vsak četrti moški in vsaka 25. ženska, medtem ko se občasno opija vsak drugi moški in vsaka tretja ženska.

Velik problem starostnikov v Mariboru in okoli je telesna neaktivnost in prekomerna telesna teža. Neaktivnih je dobra polovica starejših, vsaj tretjina pa jih ne uživa dovolj zelenjave.

Starostniki opozarjajo na nasilje nad njimi, na fizično, psihično in finančno

V Mestni občini Maribor je delež oseb starejših od 80 let kar 6 odstotkov, napram 4,9 kar predstavlja slovensko povprečje. V Podravju je bilo letos poleti kar 711 prošenj za domove starejših občanov. Prošenj, za katere komisija pri izvajalcu ve, da želijo takojšnjo namestitev. Vseh popolnih sprejetih prošenj je bilo kar 2.481, medtem ko je zmogljivost vseh zavodov 3.428, kar pomeni, da so bila prosta mesta zgolj štiri.

Slovenska družba se hitro stara, kar predstavlja za državo velik problem. Spremembe, ki jih prinaša staranje populacije, so presenetile, saj na starejšo populacijo država ni bila pripravljena.

Kot najpomembnejše so starejši v Mariboru izpostavili, da je treba več pozornosti nameniti dobremu duševnemu zdravju in demenci. Pomembno je tudi, da so starejši finančno preskrbljeni in jim je nudeno bivalno okolje, ki je njim prilagojeno. Kot velik problem so izpostavili tudi nasilje nad starejšimi, ki se kaže v fizični, psihični in finančni obliki, vendar je to pogosto zamolčano. Družba je premalo pozorna tudi na različne oblike diskriminacije starejših. Opozorili so tudi, da v regiji ne obstaja dovolj programov za dementne in njihove svojce.

Ukrepi Mestne občine Maribor pri staranju populacije

Mestna občina Maribor si bo v prihodnjih letih prizadevala pri zagotavljanje spodobnih pokojnin in socialnih prispevkov kar bo pripomoglo zmanjševanju revščine in naraščajoče izključenosti, želijo poudarjati pomen vseživljenjskega učenja in izboljšati dosegljivost le-tega vsem zainteresiranim ter predvsem zagotoviti vključenost starejših tako na trg dela kot v skupnost s spodbujanjem prostovoljstva in socialnega podjetništva.

Maribor se bo starejšim prilagodil tudi s prilagajanjem grajenega prostora in infrastrukture, povečati želijo tudi delež oskrbe na domu ter tako zmanjšati pritisk na institucionalno oskrbo. Prav tako želijo izboljšati dostopnost zdravstvene oskrbe, z večim zaposlovanjem zdravstvenega kadra, kar bi prispevalo tudi h krajšanju čakalnih dob.