Neenakosti v zdravju so posledica številnih dejavnikov. Na nekatere ne moremo vplivati, na druge, predvsem socialno ekonomske pa z družbenega vidika lahko vplivamo. Da bi lahko ustrezno ukrepali, je potrebno neenakosti v zdravju najprej sistematično prepoznavati.V Sloveniji so neenakosti v zdravju glede na stopnjo izobrazbe prisotne pri večini kazalnikov, ki jih spremljajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Slabše zdravje in nižjo pričakovano življenjsko dobo imajo ljudje z nizko izobrazbo, pomembno vlogo pa ima tudi spol in statistična regija. Neenakosti v zdravju se kažejo v vseh obdobjih človekovega življenja in so pogosto stalne, saj se že izhodiščno slabši položaj ohranja in potencira skozi vse življenje.

Kakšno je stanje v Mariboru v letu 2018?

Maribor je glede na ključne kazalnike zdravja marsikje slabši od slovenskega povprečja, ponekod pa tudi boljši.

Zdravstveno stanje in umrljivost v letu

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 13,6 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,3 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,8 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 17 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 60,0 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 64,3 %, v Sloveniji pa 71,8 %.

Vir podatkov: NIJZ