Minuli konec tedna je Slovenijo zajelo močno neurje. Poleg toče, o kateri smo že govorili, pa je nevihta imela v danih momentih tudi možnost razvoja tornada. Pri nas ga k sreči ni bilo, se pa je razvil pri naših sosedih – v Avstriji in na Madžarskem. Oba sta povzročila precej škode, zaradi bližine obeh, in pa dejstva, da je v zadnjih letih že večkrat prišlo do skorajšnjega ali pa celo do dejanskega razvoja tornada pri nas, smo preverili, kakšna je možnost, da se na območju Podravja razvije močnejši tornado.

Pojav tornada na območju Podravja ni nemogoč

O pogostosti pojavljanja tornadov v Sloveniji smo se pogovarjali z Amadejem Krepekom, članom skupine ljubiteljev opazovanja in proučevanja ekstremnih vremenskih pojavov ter podnebja Meteoinfo Slovenija. Skupino prav gotovo mnogi poznajo po ažurnem spremljanju vremenskih pojavov in napovedih, ki jih delijo na družbenem omrežju in spletnem portalu Meteoinfo.si.

Sam pravi, da nekih statističnih podatkov, da se na našem območju vse večkrat razvijejo tornadi, ni, se pa strinja, da je vsaj na videz tega več. »Namreč v današnjih modernih časih imamo v vsakem mestu veliko spletnih kamer hkrati pa imajo ljudje s pomočjo svojih mobilnih naprav možnost takoj objaviti slike tornada na splet in s tem imamo praktično pokrito veliko več terena,« pojasnjuje Krepek.

[[image_5_article_67168]]

Nadaljuje, da ima tornado največjo možnost za razvoj poleti, saj se zaradi vpliva močnega sonca, površina Zemlje precej bolj segreje kot pa bi se v katerem koli drugem delu leta. »Zato pregreta tla in hiter padec temperature z višino pripomoreta k večji verjetnosti takšnega pojava. Kar pomeni, da bi v teoriji tornado lahko nastal tudi v katerem drugem letnem času. Vendar to še ni dovolj za nastanek tega pojava,« pojasnjuje naš sogovornik in doda, da je zelo pomemben dejavnik tudi spreminjanje smeri in hitrosti vetra z višino. Večja je ta razlika, boljši pogoji obstajajo za pojav tornada. 

»Sprva je ključnega pomena velika temperaturna razlika med spodnjimi in zgornjimi sloji ozračja. Se pravi kot primer: pri tleh potrebujemo veliko višje temperature zraka kot jih bomo našli na nekaj kilometrov višje nad nami,« pojasnjuje Krepek. 

Seveda pa tornado ne nastane kar iz jasnega neba, opozarja: »Ko se nebo pooblači in pridejo nad nas vedno temnejši oblaki in slišimo prvo grmenje se začne prava zgodba. Če se nevihta še naprej krepi in črpa energijo iz pregrete okolice, ima dovolj goriva, da lahko ostane aktivna tudi več kot 1000 kilometrov. Takšnim nevihtam pravimo supercelične nevihte, za katere je značilno hitro spreminjanje smeri in hitrost vetra z višino, kar lahko opazimo tudi sami, če smo dovolj pozorni na gibanje oblakov med nastankom nevihte. Iz takšne nevihte lahko nato nastane takšen rotacijski oblak - v bistvu jedro nevihte, kjer so najvišje hitrosti vetra. Temu izrazitemu oblaku spodaj pravimo tudi mezociklon«. 

Kot za Maribor24.si ob tem pojasnjuje Brane Gregorčič iz Agencije za okolje, so pogoji za nastanek tornada najpogosteje izpolnjeni v ZDA, kjer se nad njihovim osrednjim delom srečujeta vlažna in topla subtropska zračna masa iznad Mehiškega zaliva ter hladna in bolj suha zračna masa iznad Kanade. »Seveda pa se tornadi ob močnih nevihtah pojavljajo tudi drugod po svetu, tudi v Evropi. Njihova pogostost je največja nad ravninskimi območji, tudi nad Panonsko in Padsko nižino.

Na vprašanje kakšna je verjetnost, da se večji tornado razvije pri nas, pa Gregorčič odgovarja: »Pojav tornada na območju Podravja ni nemogoč, a je zelo malo verjeten«.

Ob tem še omeni manjši tornado, ki je avgusta lani nastal na območju Ilirske Bistrice, a je hitro razpadel.

Zelo pomemben dejavnik nastanka tornada je tudi teren po katerem potuje supercelična nevihta. Več kot je ravnine brez gričev, hribov in ostalih ovir, več možnosti je, da se razvije tornado. »Zato so večje verjetnosti za nastanek tornadov bolj v naših sosednjih državah, kjer je več ravnega terena. Torej Italija ima bolj idealne pogoje za to, prav tako iz Avstrije proti Madžarski in pa seveda tudi Hrvaška,« pravi Krepek in doda, da imamo tudi v Sloveniji v Podravju in bolj proti Pomurju kar nekaj ravnice, kjer so pogoji definitivno bolj ugodni za nastanek tornadov kot pa drugje v Sloveniji.

[[image_4_article_67168]]

»Vendar kot vidimo tudi to ravno ne drži, saj je tudi pri nas tornado nastal v hribovitem predelu. Tako da če samo eden izmed pogojev ni izpolnjen ali pa tisti dan ni bilo dovolj sonca kot so kazali vremenski modeli, da bi imeli dovolj pregreto ozračje, se porušijo tudi ostali pogoji za nastanek tornada,« še doda.

Večina nas pred nevihto beži, ekipa Meteoinfo pa ravno nasprotno

Ob prvih znakih močnejše nevihte se nas večina hitro skrije v notranjost hiš, a to ne velja za člane ekipe Meteoinfo Slovenije. Ti se namreč poleg napovedovanja in analize vremenskih modelov velikokrat odpravijo na ''lov na nevihte''. »Z ekipo Meteoinfo Slovenija smo vsak dan zelo pozorni na vremenske napovedi, izdana opozorila in izmerjene meritve po Sloveniji in okolici ter po svetu. Analiza vremenskih modelov je naša osrednja tema skozi dan, saj imamo sedaj že toliko različnih vremenskih modelov, kar nam pomaga pri napovedi na nevihte in pripravah na lov na nevihte v Sloveniji in njenih sosednjih državah,« pojasnjuje Krepek. 

[[image_1_article_67168]]

Skrbno si nato pripravijo načrt potovanja do njihove lokacije, ki si jo izberejo glede na že vnaprej pripravljene najboljše razgledne točke, ki so bile izbrane iz preteklih izkušenj lovcev na nevihte ali pa najdejo na poti tudi kakšne nove razgledne točke. »Lov na nevihte in predvsem tornade je lahko zelo naporno delo, če ga izvajamo sami. Zato po navadi nekdo vozi, drugi pregleduje lokacije in trenutno radarsko sliko, izdajo novih modelov ter ostali še ostale pomembne parametre in tudi potovanje supercelične nevihte ter strel na radarju,« opisuje naš sogovornik. Ob tem pa je seveda obvezna oprema fotoaparat s stativom in predvsem kakšna rezervna baterija za dolge love na nevihte, ki lahko velikokrat trajajo tudi celo noč, še doda.

Nedavno je tornado nastal praktično pred našim pragom

Ravno prejšnji konec tedna so se kot že neštetokrat odpravili na lov na nevihte z vizijo, da ujamejo tornado. Nekateri izmed njih tudi več kot 10 let lovijo nevihte pa še jim ni uspelo slikati tornada. Vsi skupaj se odpeljejo do Madžarske, natančneje do kraja Szombathely. Kot vedno si že prej poiščejo primerne lokacije za slikanje.

[[image_2_article_67168]]

»Vendar ko pridemo na izbrano lokacijo, nas zajame naliv. Po nekaj minutah se odločimo glede na pot nevihte, da bomo šli južneje na drugo lokacijo. Tudi tam se ni tako lepo videlo v tisto smer, zato najdemo še eno tretjo lokacijo, kjer je tudi kompozicija za sliko veliko lepša z žitnim poljem. Nestrpno že pričakujemo, da pride nevihta do nas in tako se že vidijo obrisi strukture močnejše nevihtne celice, katera je mimogrede tudi povzročila ogromno škode na letalu, ki je potovalo iz Majorke proti Dunaju,« opisuje Krepek in nadaljuje, da ob približanju nevihte ugotovijo, da ta potuje malo severneje saj je malenkost oslabela in bi morali iti zato še višje. 

[[image_3_article_67168]]

»Vendar nekaj minut za tem začne nastajati lijakast oblak in iz mezociklona se začne spuščati ta vrtinec. In naenkrat se dotakne tal in dobimo tornado! Veliko navdušencev potuje v Ameriko, da bi ujeli tornadi, pa ga ne dobijo. In potem nastane nekje blizu Slovenije pa še to zelo lep tornado,« svojo prigodo z lova na nevihte še opiše Krepek.

Ob tem je vredno omeniti, da so člani ekipe že bolj izkušeni v analiziranju ''obnašanja'' nevihte tako takšnih podvigov brez primerne predpriprave in znanja ne izvajajte sami.