Predsednik vlade Robert Golob in mariborski župan Saša Arsenovič sta se po več prestavitvah sestanka srečala v ponedeljek v Ljubljani.Gre za prvo delovno srečanje predsednika vlade in mariborskega župana. Spomnimo … Prejšnji teden bi se moral premier ob obisku Maribora ustaviti tudi pri županu, a so obisk še isti dan odpovedali, pojasnil pa z obeh strani nismo dobili. Golob je tako obiskal le vodstvo UKC Maribor, sestanek z županom pa so prestavili na včerajšnji ponedeljek. Kot so po srečanju sporočili iz kabineta predsednika vlade, sta sogovornika namenila največ pozornosti »možnostim skupnega delovanja in sodelovanja lokalnih skupnosti ter države za zmanjševanje razvojnih razlik Podravske regije«.
»Ugotovila sva, da ne bomo mogli rešiti razvojnega zaostanka Maribora, Podravja in tudi Pomurja, samo z boljšim financiranjem lokalnih skupnosti, ampak da bo potrebno narediti dosti večje in širše premike. Več o tem pa po naslednjem srečanju, ko bomo naredili akcijski plan. Torej kako lahko država učinkovito pomaga, da se bodo ti trendi, ki jih je na zadnje predstavil bivši župan Sovič, začeli obračati,« je danes dejal župan in dodal: »Ne bi pa želel, da to postane tema katere koli stranke ali manjšine, saj je tema razvoja mesta stvar vseh nas, je nadstrankarska zadeva," je dejal.
Župan verjame, da bodo z državo med drugim našli rešitev tudi za financiranje Centra Rotovž in izgradnjo Zdravstvene postaje Tezno, za katero so sicer pridobili gradbeno dovoljenje, a se je povišala ocenjena vrednost investicije. Naslednje srečanje s premierjem pričakuje v prvem tednu aprila.
S predstavniki ministrstva za javno upravo tudi o podfinanciranosti občine
V ponedeljek so predstavniki občine na sestanku s predstavniki ministrstva za javno upravo razpravljali o podfinanciranosti občine, na katero Arsenovič opozarja že dlje časa in naj bi znašala že skoraj 30 milijonov evrov. »Pri tem smo ugotovili, da je nekaj prostora tudi na določenih stvareh, kjer mestna občina zagotavlja nadstandard. Gre za dodatna sredstva za vrtce, obiske centra za pomoč na domu, javni potniški promet, nepotreben izvzem gondole iz gospodarske javne službe. To so vse stvari, ki jih potem moramo financirati iz proračuna in indirektno zaradi tega najemati kredite. Tu gre za politično odločitev in upam, da bomo znali stopiti na pot razvoja in plačevati samo tisto, kar lahko in moramo,« je dejal.
Skupni dolg Maribora je po poročanju časnika Večer konec lanskega leta narasel na 117,5 milijona evrov, od tega je dolg občine 95,1 milijona evrov, ostalo pa pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine. Do prvega večjega porasta zadolževanja občine je prišlo leta 2010 v zadnjem letu prvega mandata župana Franca Kanglerja, obsežno najemanje kreditov pa je najbolj izrazito v zadnjih letih, ko občino vodi Arsenovič. Občina se je samo v zadnjem letu zadolžila za 24 milijonov evrov, kar pomeni, da bo za odplačilo glavnic in obresti od kreditov letos namenila iz javne blagajne okoli 10 milijonov evrov. Dolg 1143 evrov na prebivalca je prvič v zgodovini mesta presegel tisoč evrov, še piše časnik.
Na občini v odzivu ponavljajo, da je zadolževanje nujno za izvajanje investicij in investicijsko vzdrževanje. »Glede na podfinanciranost Mestne občine Maribor in ob dejstvu, da se večina lastnih virov porabi za tekoče odhodke in transferje ter redna vzdrževanja, je zadolževanje edini vir za zagotavljanje lastnega deleža pri projektih, ki so financirani z evropskimi ali državnimi sredstvi,« pojasnjujejo.
