Razlogov za zaprtje je več, a pogosto gre za probleme z lincenciranjem, nenaklonjenimi mestnimi oblastmi, tečnimi sosedi, gentrifikacijo, preprodajo prepovedanih substanc ali pa propadajočo infrastrukturo.
V večini primerov gre za medgeneracijski boj oziroma zagotavljanje interesov lastne demografske skupine. Žalostno je, da se je ta dinamika normalizirala in slovenska urbana središča postajajo vse bolj podobna spalnim naseljem.
Maribor je nedolgo nazaj bil priča zaprtja priljubljenega Kluba Wetrinsky, ki je deloval v prostorih Vetrinjskega dvora. Odpoved pogodbe je ekipa kluba najemodajalcu poslala kar sama, o tem dejanju pa so razmišljali že dalj časa. Wetrinsky si je prizadeval kreirati kakovostne alternativne vsebine, katerih ciljno občinstvo so bili predvsem mladi. Poleg glasbenih dogodkov so pogosto gostili okrogle mize z različnimi družbeno perečimi temami. Njihovi dogodki so vedno bili s strani mladih množično obiskani in kot pravijo, si ne bi upali želeti bolj čudovitih obiskovalcev. Kljub temu, da jih je bilo veliko, je bil nivo komunikacije, medsebojnega spoštovanja in kulture druženja na zelo visoki ravni.
Marko Židov, ustanovitelj lokalov Rooster Lent in Rooster Coffee, je prav tako član ekipe Tovarne urbane kulture, ki je zasnovala koncept Kluba Wetrinsky. Z Židovom sva se dotaknila problemov zapiranja klubov v Mariboru in zakaj mladi več nimajo mesta za druženje in zabavanje. Spregovorila sva tudi o alternativni kulturi.
Židov pravi, da slaba volja in razočaranje povezano z zaprtjem Kluba Wetrinsky, katero lahko iz dneva v dan občutimo od naših (bivših) obiskovalcev in ustvarjalcev, ekipo vsekakor žalosti, a hkrati tudi motivira. To potrjuje njihovo prepričanje, da si ljudje v Mariboru zaslužimo prostor, kjer bodo lahko živele in cvetele alternativne vsebine.
Vodilna kulturna institucija ni prepoznala potenciala pri ustvarjanju samega kluba
Največja težava po mnenju ekipe kluba Wetrinsky tiči v tem, da vodilna kulturna institucija v mestu, ki upravlja s prostori v Vetrinjskem dvoru, ni prepoznala potenciala pri ustvarjanju samega kluba. In ravno to poleg zaprtja kluba žalosti ekipo.
Alternativna kultura bo težko zacvetela brez podpore ali vsaj razumevanja javnih kulturnih institucij in mestne občine.
Židov, kot član ekipe dodaja, da sami od njih ne pričakujejo finančnih vzpodbud ali brezplačnih prostorov. Želeli in pričakovali pa so, da bodo vzpodbujali družbeni in kulturni razvoj, kot tudi razumeli mlade in jim omogočili okolje, kjer se bodo lahko družili, zabavali, razvijali in spoznavali z alternativnimi vsebinami. Maribor za rast intelektualnega potenciala v srednjeročni prihodnosti nujno potrebuje prostor, kjer se bodo lahko razmišljujoči mladi počutili vključene, kjer bo možnost za povezovanje in s tem grajenje močne skupnosti. Da bi razumeli kakšen naj bi ta prostor bil, je treba bodoče generacije intelektualcev najprej razumeti.
Imamo čudovit prostor in čudovite ljudi, le skupnega jezika (pre)pogosto ne najdemo.
V Mariboru imamo perspektivne glasbenike, fotografe, oblikovalce, programerje, arhitekte, biologe, pravnike in mnoge druge posameznike željne znanja, povezovanja in razvoja. Žal pa so to samo posamezniki in žalostno je, da se med seboj ne poznajo, še pove Židov. Prostor, kjer se bi se lahko družili bi prinesel mnoga čudovita sodelovanja.
S tem, ko naše mesto ne najde ustrezne sinergije med nočnim in “spalnim” življenjem, bomo težko zaživeli v družabnem in kulturnem smislu. Za razvoj mesta potrebujemo vsebine, zaradi katerih bodo mladi radi ostajali doma, ne pa vedno bolj množično odhajali v prestolnico ali tujino. Židov za na konec še doda, da potrebujemo vsebine, ki bodo ljudi iz prestolnice in tujine vabili k nam.
V prihodnosti si torej želimo najti skupen jezik in ustvariti večnamenski prireditveni prostor z izvajanjem kulturnih, glasbenih in izobraževalnih dogodkov slovenskih in mednarodnih umetnikov, z namenom spodbujanja participacije in kvalitete ustvarjanja.
