Viadukt Pesnica dobiva novo podobo. Obstoječi pesniški železniški viadukt, ki je bil v dolžini 649 metrov dokončan leta 1846, je povezoval Dunaj in Trst, zgrajen pa je iz opeke in temeljen na lesenih kolih. Kasneje se je začel posedati, zato so ga postopno reševali z obsipavanjem. Leta 1908 so tako zasipali celoten viadukt, na katerem naj bi po zaključku gradnje novega viadukta, ki bo dolg 900 metrov, uredili kolesarsko pot.
Pesniški viadukt se je gradil v sklopu odseka južne železnice med Gradcem in Celjem. Zaradi zamočvirjenosti pesniške doline so se jo odločili premostiti z viaduktom. Gradnja pod nadzorom Carla von Ghege se je pričela spomladi 1844 in trajala dobri dve leti. Opečnati viadukt je stal na 66 stebrih, ki so temeljili na hrastovih pilotih. Za gradnjo naj bi porabili več kot 2,8 milijona opek. Viadukt je bil visok 21 metrov in dolg 649 metrov, s čimer je bil najdaljši premostitveni objekt na celotni trasi južne železnice med Dunajem in Trstom. Lokomotiva Straßengel ga je prvič preizkusila 2. maja 1846, ko je zapeljala iz Gradca čez viadukt do takrat še nedokončanega predora Počehova. Ko je bil le-ta zgrajen, je 15. maja 1846 lokomotiva Ocean med neuradnim preizkusom odseka med Gradcem in Mariborom znova zapeljala čezenj. Tako kot preostali odsek Gradec – Celje, je bil tudi pesniški viadukt uradno odprt 2. junija 1846.
Komaj desetletje po odprtju viadukta so se že pričele kazati težave zaradi slabe kvalitete opečnatega materiala. Ker bi bila gradnja novega viadukta predraga, so se ga odločili zasuti. Poleti 1860 so tako po novozgrajenih tirih pričeli dovažati gramoz in do marca 1861 viadukt med mostom čez reko Pesnico na severnem koncu ter nadvozom nad cesto Pesnica – Lenart na južnem koncu zasuli v nasip, po katerem železniška proga teče še danes. Približno na sredini nasipa so naredili še prepust za potok Črnec.
VIR: Wikipedija
Na Občini Pesnica ne skrivajo, da je njihova velika želja, da bi zasuti pesniški viadukt z oboki znova razgrnili in ga vrnili v prvotno stanje. “Nekoč sloviti in mogočen pesniški viadukt je danes praktično neviden. Ker so ga zasuli s prstjo, smo nanj že skoraj pozabili. Kolikor sem prebral, je bila težava v opeki in ne v pilotih v zemlji. Opekarna Košaki naj bi bila zgrajena prav zaradi tega viadukta, v katerem so prvi izdelki košaške opekarne, ki so kasneje razpokali. Glede ideje o razgrnitvi in obnovi smo se pogovarjali z Univerzo v Mariboru, z oddelkom za arhitekturo, kjer so nam svetovali, da se povežemo z Unescom. Gre za evropski projekt, ki bo najverjetneje trajal več desetletij. Če bo do tega prišlo, bodo nasip verjetno odpirali s čopiči in ščetkami. Naredili bomo vse, da do tega pride, pri tem pa potrebujemo podporo in pomoč Evrope,” je povedal župan mag. Gregor Žmak.