FOTO: Na odseku med Počehovo in Pesnico bo zgrajen nov predor Pekel, viadukt in podvoz Pesnica, med drugim tudi več železniških prehodov. Na predlog poslanca Pojbiča se je oživila pobuda, da bi po kroni železniškega nasipa čez dolino Pesnice in skozi stari tunel Pekel uredili kolesarko pot, ki bo najkrajša povezava med Mariborom in omrežjem kolesarskih poti, ki se bodo gradile v slovenskogoriških občinah, tudi proti Avstriji.

Direkcija RS za infrastrukturo izvaja projekt nadgradnje železniške proge Maribor-Šentilj-državna meja, ki je eden največjih infrastrukturnih projektov v naši regiji. Projekt nadgradnje železniške infrastrukture in drugih prometnih ter zalednih povezav bo prebivalcem in širši okolici ter gospodarstvu omogočil boljši in hitrejši pretok ljudi in blaga ter bo povečal konkurenčnost občin. Lokalni skupnosti se bo z modernizacijo in nadgradnjo omenjenega železniškega odseka izboljšala predvsem kakovost bivanja, večja bo tudi varnost vseh udeležencev v prometu.

Projekt nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj–d. m. je sestavljen iz več sklopov, do sedaj so bile zaključene aktivnosti v okviru naslednjih sklopov:
– nadgradnja odseka Pesnica–Šentilj–d. m. in nadgradnja železniških postaj Pesnica in Šentilj, ki je bila zaključena avgusta 2019,
– izvedba pasivne protihrupne zaščite, ki je bila zaključena novembra 2019 in
– nadgradnja železniških postaj Tezno, Maribor in odseka Maribor–Počehova, ki je bila zaključena konec septembra 2020.

Foto: ponting.si

Projekt zajema tudi gradnjo novega predora Pekel in viadukta Pesnica

Trenutno sta v okviru projekta v teku še naslednja dva sklopa:
Ureditev nove trase na odseku Počehova–Pesnica
Na odseku med Počehovo in Pesnico bo zgrajen nov odsek v dolžini 3,7 km, ki zajema tudi gradnjo predora Pekel v dolžini 1530 m vključno z reševalnim rovom, gradnjo viadukta Pesnica v dolžini 896 m, gradnjo podvoza Pesnica, ureditev tirov in tirnih naprav ter električnega
voznega omrežja, ureditev cest s prometno opremo ter gradnjo aktivne protihrupne zaščite.

Izvedli so že globoko temeljenje in temeljne blazine, vse ostalo (stebri, prekladna konstrukcija, …) bo opravljeno v letošnjem in naslednjem letu.

Dela v okviru gradnje viadukta Pesnica potekajo po terminskem planu. Izvedli so že globoko temeljenje in temeljne blazine, vse ostalo (stebri, prekladna konstrukcija, …) bo opravljeno v letošnjem in naslednjem letu. Po dokončanju konstrukcije objekta bo izvedena oprema objekta – tir na togi podlagi, vozna mreža, signalno varnostne in telekomunikacijske naprave.

Pričetek del na predoru Pekel je predviden v mesecu marcu 2021. Trenutno se izvajajo dela na južnem in severnem portalu predora. Izkopni material se odvaža na deponiji 2 in 3 b v bližini Dragučove, ki sta predvideni z gradbenim dovoljenjem. Dela na predoru bodo predvidoma končana v marcu 2023.

Pogodbena vrednost del znaša 101 milijon evrov

Izvajalec je bil uveden v delo septembra 2020. Pogodbena vrednost del, ki bodo predvidoma zaključena v letu 2023, znaša 101 milijon evrov. Skladno s pogodbo je predvidena tudi izvedba 10,65 kilometrov protihrupnih ograj ob Šentiljski cesti v Mariboru, ob južnem portalu predora Pekel in na viaduktu Pesnica.

Ureditev križanj cest z železnico
Izvajalec je bil uveden v delo meseca maja 2020. Ureditev železniških prehodov je razdeljena na šest sklopov, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote:

  • ukinitev nivojskega prehoda v Pesnici ter izvedba povezovalne ceste na obstoječ podvoz ter izgradnja podhoda
  • ukinitev 3 nivojskih prehodov (Ranca 1, Ranca 2, Ranca 3) ter izvedba križanja regionalne ceste z nadvozom ter izgradnja povezovalnih cest,
  • zavarovanje nezavarovanega obstoječega nivojskega prehoda Ranca 4,
  • ukinitev dveh nivojskih prehodov (Štrihovec 1, Štrihovec 2) ter izvedba križanja lokalne ceste z nadvozom ter izgradnja povezovalnih cest,
  • ureditev obstoječega zavarovanega prehoda Štrihovec 4,
  • ukinitev nivojskega prehoda Šentilj 1 ter gradnje povezovalne ceste do obstoječega zavarovanega nivojskega prehoda Šentilj 2.

Trenutno sta v teku gradnja nadvoza čez regionalno cesto in gradnja povezovalnih cest, ki bodo nadomestili trenutne nivojske prehode Ranca 1, Ranca 2, Ranca 3 ter gradnja nadvoza v Štrihovcu, kjer bosta po koncu del ukinjena nivojska prehoda Štrihovec 1 in Štrihovec 2.

Trenutno sta v teku gradnja nadvoza čez regionalno cesto in gradnja povezovalnih cest, ki bodo nadomestili trenutne nivojske prehode Ranca 1, Ranca 2, Ranca 3 ter gradnja nadvoza v Štrihovcu, kjer bosta po koncu del ukinjena nivojska prehoda Štrihovec 1 in Štrihovec 2.

Pogodbena vrednost del znaša 18,87 milijona evrov, ureditve križanj cest z železnico bodo zaključene predvidoma v začetku leta 2022.
Ocenjena vrednost celotnega projekta nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj–d. m. znaša 286,6 milijona evrov, dodeljenih je bilo tudi 101 milijon evrov evropskih sredstev iz kohezijskega sklada.

Tehnološka investicija, ki bo omogočala izgradnjo zahtevnega železniškega predora Pekel

Kolektor Gradbeništvo je z investicijo v vrednosti prek 2 milijona evrov dobil nov komplet strojev za tunelogradnjo, dela z njimi pa že potekajo na projektu izgradnje železniškega predora Pekel, na progi od Počehove do Pesnice. Z novimi stroji bo Kolektor Gradbeništvo zagotovil izgradnjo 1530 metrov dolgega predora, ki je prvi tovrstni projekt po več kot desetletju, ki ga bo izvedla slovenska gradbena operativa. Predor Pekel, ki je del obsežnejšega projekta, je ocenjen na 100 milijonov evrov in bo predvidoma zaključen v prvi polovici leta 2023. Doprinesel bo k povečani stopnji varnosti, zmanjšanju hrupa, skrajšal čas potovanja ter moderniziral progo v skladu z evropskimi standardi.

Komplet novih strojev (gre za bager, stroj za vrtanje Boomer (vrtanje vrtin za miniranje, vgradnjo geomehanskih sider in drugih podpornih ukrepov) in robot za brizganje betona) bo Kolektor Gradbeništvu omogočil izgradnjo železniškega predora Pekel, kar je po 15 letih prvi tovrsten projekt, ki ga bo izvedla slovenska gradbena operativa.

Komplet novih strojev (gre za bager, stroj za vrtanje Boomer (vrtanje vrtin za miniranje, vgradnjo geomehanskih sider in drugih podpornih ukrepov) in robot za brizganje betona) bo Kolektor Gradbeništvu omogočil izgradnjo železniškega predora Pekel, kar je po 15 letih prvi tovrsten projekt, ki ga bo izvedla slovenska gradbena operativa. S to investicijo Kolektor Gradbeništvo dodatno krepi svojo prepoznavnost kot kompetentni partner pri največjih gradbenih projektih v regiji.
Kristjan Mugerli, direktor Kolektor CPG, ki deluje v sklopu Kolektor Gradbeništva, ob tem izpostavlja: »Do sedaj so v Sloveniji vrtanje tunelov opravljala le tuja podjetja, ki so za to poleg referenc imela vso potrebno opremo. V prihodnjem obdobju bomo na domačem trgu gradili kar nekaj tunelov, zato je začetek investiranja v opremo in tehnologijo za tunelogradnjo logičen korak. V Kolektor Gradbeništvu letno v gradbeno opremo vložimo 5 milijonov evrov in smo trenutno eno izmed najbolje tehnološko opremljenih podjetij v Sloveniji«.

Kolektor Gradbeništvo bo zvrtal 1530 metrov dolg železniški predor

Gradnja predora Pekel, ki je del obsežnejšega projekta, vključuje še gradnjo viadukta Pesnica v dolžini 896 metra, gradnjo podvoza Pesnica, gradnjo opornih in podpornih konstrukcij, ureditev tirov in tirnih naprav ter električnega voznega omrežja in ureditev cest s prometno opremo ter izgradnjo aktivne protihrupne ograje, bo zaključena v prvi polovici leta 2023. Kolektor Gradbeništvo, ki v celotnem projektu nastopa kot član konzorcija slovenskih podjetij, bo zvrtal 1530 metrov dolg železniški predor Pekel, ki je osnovan kot dvotirna trasa v smeri jug-sever, elementi trase pa so zasnovani za hitrost 120km/h in zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4, kar pomeni dovoljenega pritiska 22,5 ton na os. Na novozgrajeni progi bodo tako ob zaključku projekta lahko vozili različni tipi vlakov.

Predor Pekel je osnovan kot dvotirna trasa v smeri jug-sever, elementi trase pa so zasnovani za hitrost 120km/h in zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4, kar pomeni dovoljenega pritiska 22,5 ton na os.

V Kolektor Gradbeništvu so medtem že zaključili s pripravljalnimi deli za izkop, postavili betonarno in poskrbeli za vso potrebno infrastrukturno ureditev gradbišča.

Marijan Pojbič: Oživili smo pobudo, da se stari viadukt Pesnica in predor v Košakih namenita za kolesarsko pot

Marijan Pojbič, poslanec nam  je dejal, da so oživili pobudo, da se stari viadukt Pesnica in predor v Košakih namenita za kolesarsko pot. Po izgradnji novega viadukta in predora bosta ostala neuporabna in z ureditvijo kolesarske poti bi dobili najlažjo in varno pot pot za kolesarje iz smeri Pesnica, Šentilja oz. celo Avstrije. Kolesarska pot bi bila tudi najkrajša pot med Pesnico in Šentiljsko cesto v Mariboru in izognili bi se košaškemu klancu.

Direkcija za infrastrukturo je sprejela predlog, za kar sem jim zelo hvaležen. Tako bomo poleg uporabne in atraktivne kolesarske poti dali nov uporabni namen zgodovinskim objektom pesniškega viadukta, ki je bil zgrajen kot del južne železnice,” je še dejal Pojbič

Začele so se tudi priprave na izgradnjo kolesarske poti med Mariborom in Šentiljem, prav tako se pripravlja gradnja kolesarskih poti v slovensko goriških občinah. Z uporabe starega viadukta in predora bo to omrežje dobro povezano s centrom Maribora.

Po opuščeni železniški progi bodo uredili kolesarsko pot

Skozi obstoječi predor Počehova, po opuščeni železniški progi in po kroni opuščenega železniškega nasipa čez dolino Pesnice, bi lahko na osnovi pobud Občin Pesnica in Maribor ter poslanca Marjana Pojbiča uredili kolesarko pot. To bi potem lahko navezali na ostala kolesarska omrežja.

Že ko smo pripravljali prostorske načrte za nov viadukt in predor (leta 2015), smo razmišljali o tem, da bi bilo obstoječi pesniški nasip in tunel smiselno uporabiti za določeno linijsko državno infrastrukturo, denimo za pešpot ali kolesarsko stezo.

Mag. Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice na Direkciji RS za infrastrukturo, nam je povedal, da bodo po letu 2023, ko bosta zaključeni gradnji viadukta Pesnica in novega predora Pekel, z obstoječega viadukta odstranili železniške tire skupaj s pragi. “Že ko smo pripravljali prostorske načrte za nov viadukt in predor (leta 2015), smo razmišljali o tem, da bi bilo obstoječi pesniški nasip in tunel smiselno uporabiti za določeno linijsko državno infrastrukturo, denimo za pešpot ali kolesarsko stezo.”

Mag. Dejan Jurkovič: “Opuščene železniške trase odlična območja za ureditev kolesarskih poti”

Jurkovič pravi, da so opuščene železniške trase odlična območja za ureditev kolesarskih poti: “Takšen primer je kolesarska pot čez Kranjsko Goro, kjer je bilo nekoč železniška proga, prav tako čez Otiški Vrh. Pri železniških tirih imamo minimalne naklone, maksimalno do 2,5 odstotka, in to je tudi odlično za kolesarje.”

Prostorsko umeščanje tovrstnih kolesarskih poti, po Jurkovičevih besedah, ne predstavlja nobene težave, saj gre za javno železniško infrastrukturo, ki bo še naprej namenjena prometu. “Potrebno bo le urediti priključke do tega območja; konkretno dostop v Pesnici in v Košakih pri izhodu iz predora, kjer se bo kolesarska pot najverjetneje nadaljevala ob cesti.”

Potrebno bo le urediti priključke do tega območja; konkretno dostop v Pesnici in v Košakih pri izhodu iz predora, kjer se bo kolesarska pot najverjetneje nadaljevala ob cesti.

Jurkovič omenja še posebno atraktivnost, ki jo imajo tovrstne kolesarske poti v primerjavi z novogradnjami: “Obstaja slika, ki visi tudi v moji pisarni, ko je bil pesniški nasip še viadukt z oboki. Dva takšna oboka sta ohranjena nad državno cesto, ki vodi proti Lenartu. S slike je razvidno, da je bil čez celo Pesniško dolino nekoč viadukt z loki, ker pa se je to posedalo, so ga zasuli. Mi sicer ne vemo, ali so pri zasutju odstranili samo zgornje dele obokov in pustili stebre, ali je vse odstranjeno in zasuto. Morda bi lahko ob kolesarski progi, ko bo urejena na mestu sedanjih železniških tirov, postavili tudi kakšno tablo s tovrstnimi informacijami, kar bo s seboj prineslo neko zgodbo. Kar pa zadeva obstoječi tunel, ga bo potrebno za potrebe kolesarke osvetliti, urediti odvodnjavanje in ustrezno podlago.”

Kar pa zadeva obstoječi tunel, ga bo potrebno za potrebe kolesarke osvetliti, urediti odvodnjavanje in ustrezno podlago.

Marsikdo ne ve, da imajo železniški predori v notranjosti posebno robno črto, ki se sprva dviguje nato pa pada. Namenjena je morebitnim pešcem, ki se znajdejo v predoru. Sporoča jim, da je smeri, v kateri črta pada, krajša pot do odstavnih niš, v katere se je mogoče umakniti na varno. “Zakaj ne bi teh črt pustili v predoru tudi po tem, ko bomo tam uredili kolesarsko pot, prav tako tudi odstavnih niš.”

Pesniški župan podpira idejo o ureditvi kolesarske poti

Obrnili smo se tudi na župana občine Pesnica Gregorja Žmaka, ki podpira idejo o ureditvi kolesarske poti po kroni železniškega nasipa. “Prav občini Pesnica in Maribor sta dali tovrstno pobudo, nato pa smo v zgodbo vključili še poslanca Marjana Pojbiča, ki je idejo prenesel tudi na državni nivo. V tem projektu vidim veliko priložnosti za trajnostno mobilnost in da se tudi iz opuščenih stvari naredi nekaj dobrega.”

Prav občini Pesnica in Maribor sta dali tovrstno pobudo, nato pa smo v zgodbo vključili še poslanca Marjana Pojbiča, ki je idejo prenesel tudi na državni nivo. V tem projektu vidim veliko priložnosti za trajnostno mobilnost in da se tudi iz opuščenih stvari naredi nekaj dobrega.

Žmak dodaja, da v preteklosti v pesniški občini kolesarskih poti sploh ni bilo urejenih: “To stanje smo želeli izboljšati in zato smo se tudi župani 11-ih občin, Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Andraž, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šentilj in Trnovska vas, povezali  v projektu Kolesarske poti na območju Slovenskih goric. Vrednost celotnega projekta znaša dobrih 15 milijonov evrov, za traso od Šentilja do Jarenine do Perniškega jezera, Jakoba, Lenarta do Zgornja Senarske 7,2 milijona evrov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.”

Uredili bomo kolesarsko povezavo in preplastitev ceste od Dolnje Počehove do Kungote oziroma do Jurija. V okviru projekta EuroVelo pa sodelujemo s Šentiljem, sicer pa je to zadeva več občin. Gre pa za kolesarsko povezavo od Šentilja, Pesnice, Maribora do Poljčan.

Pesniški župan še pojasnjuje, da občina izvaja še kolesarska projekta s Kungoto in Šentiljem. “S kungoško občino, ki je v tem primeru vodilni partner, naj bi ta projekta začeli v prihodnjem letu. Uredili bomo kolesarsko povezavo in preplastitev ceste od Dolnje Počehove do Kungote oziroma do Jurija. V okviru projekta EuroVelo pa sodelujemo s Šentiljem, sicer pa je to zadeva več občin. Gre pa za kolesarsko povezavo od Šentilja, Pesnice, Maribora do Poljčan. Občini Maribor in Lenart imata že sprejeto celostno prometno strategijo, med temi jedri pa mora biti povezava.”

V Pesnici si želijo odkopati in obnoviti pesniški železniški viadukt

Župana Žmaka smo vprašali še glede njegove ideje, da bi nekoč zasuti pesniški viadukt z oboki znova razgrnili in ga vrnili v prvotno stanje: “Gre za veliko željo pesniške občine, za katero upamo, da se bo v tem stoletju uresničila. Nekoč slovit in mogočen pesniški viadukt je danes praktično neviden. Potem ko so ga leta 1861 zasuli s prstjo zaradi razpadanja, smo nanj že skoraj pozabili. Ta viadukt je bil zgrajen leta 1846, meril je 649 metrov, višino 21 metrov, imel pa je 64 obokov. Nadomestili so ga z nasipom.”

Ta viadukt je bil zgrajen leta 1846, meril je 649 metrov, višino 21 metrov, imel pa je 64 obokov. Nadomestili so ga z nasipom. Kolikor sem prebral, je bila težava v opeki in ne v pilotih v zemlji. Opekarna Košaki naj bi bila zgrajena prav zaradi tega viadukta, v katerem so prvi izdelki košaške opekarne, ki so kasneje razpokali.

Kolikor sem prebral, je bila težava v opeki in ne v pilotih v zemlji. Opekarna Košaki naj bi bila zgrajena prav zaradi tega viadukta, v katerem so prvi izdelki košaške opekarne, ki so kasneje razpokali. Glede idejo o razgrnitvi in obnovi se pogovarjamo z Univerzo v Mariboru, z oddelkom za arhitekturo, kjer so nam svetovali, da se povežemo z Unescom. Gre za evropski projekt, ki bo najverjetneje trajal več desetletij. Če bo do tega prišlo, bodo nasip verjetno odpirali s čopiči in ščetkami. Naredili bomo vse, da do tega pride, pri tem pa potrebujemo podporo in pomoč Evrope.

Uroš Rozman: Izvedeni so že bili usklajevalni sestanki z občinami, projektanti in direkcijo

Projekt izgradnje kolesarske poti na obstoječem pesniškem nasipu podpira tudi Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencija za Podravje – Maribor, ki je pred tem zasnoval in vodil projekt Dravske kolesarske poti: “Ideja je bila pred časom pisno podana s strani MO Maribor in Občine Pesnica na Direkcijo RS za infrastrukturo. Odgovor je bil s strani direkcije pozitiven, vendar bo za izvedbo ureditve kolesarske poti po nasipu potrebno še pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo. Idejo podpiramo tudi sami na RRA Podravje – Maribor in tudi pomagamo k realizaciji projekta. Poleg železniškega nasipa se bo uporabil tudi opuščen železniški tunel.”

Pričela se je faza preveritve vstopnih in izstopnih točk na nasip iz smeri Pesnice in tunel iz smeri Maribora. Pripravlja se sporazume med direkcijo, občinami in razvojnimi agencijami o ureditvi državne kolesarske povezave D1 oz. EuroVelo 9, ki bo potekala med Šentiljem in Trstom.

Rozman dodaja, da so bili že izvedeni usklajevalni sestanki z občinami, projektanti in direkcijo. Pričela se je faza preveritve vstopnih in izstopnih točk na nasip iz smeri Pesnice in tunel iz smeri Maribora. Pripravlja se sporazume med direkcijo, občinami in razvojnimi agencijami o ureditvi državne kolesarske povezave D1 oz. EuroVelo 9, ki bo potekala med Šentiljem in Trstom.

Kolesarska pot po kroni nasipa in tunelu predstavlja del kolesarske povezave D1 oz. EuroVelo 9, ki se trenutno projektira med Šentiljem in Pesnico in se bo nadaljevala v Maribor ter naprej proti Poljčanam in od tam proti Celju in Ljubljani ter Trstu.

In na kak način bi bilo mogoče predvideno kolesarsko pot povezati z obstoječimi potmi? “Kolesarska pot po kroni nasipa in tunelu predstavlja del kolesarske povezave D1 oz. EuroVelo 9, ki se trenutno projektira med Šentiljem in Pesnico in se bo nadaljevala v Maribor ter naprej proti Poljčanam in od tam proti Celju in Ljubljani ter Trstu.”