Občino Pesnica so lani maja zaradi obilnega deževja prizadeli obsežni plazovi, v naslednjih mesecih se je stanje samo še slabšalo, vrhunec pa doseglo 4. avgusta, ko so se obstoječi plazovi še razširili, dodatno pa so se pojavili novi. Skupaj, tako na občinski infrastrukturi kot na kmetijskih zemljiščih, so zabeležili več kot 500 plazov.

Program Ajda ne odraža dejanskega stanja nastale škode

Za prve nujne ukrepe  (nakup PVC folije, dobavo peska za polnjenje protipoplavnih vreč, vzpostavitev prevoznosti cest: odstranitev nanošenih zemljin, odstranjevanje dreves, čiščenje jarkov in propustov, nakup protipoplavnih vreč in intervencijska dela z geomehanikom na terenu: iskanje rešitev za vzpostavitev prevoznosti, za mesec avgust pa še povračilo sredstev za dobavljen in vgrajen gramoz) po plazovih je občina s strani države prejela intervencijska sredstva. Kot pravi župan mag. Gregor Žmak, državni program Ajda, ki je namenjen vnosu nastale škode po naravnih nesrečah, ne odraža aktualnih tržnih cen storitev:  "Višina nastale škode je izračunana na podlagi cenika, ki ga pripravijo državni organi, le-ta pa ni noveliran s trenutno aktualnimi cenami na trgu. Na primer sanacijska vrednost dveh plazov na javni poti Globoki klanec Drankovec nad Domom starejših Idila, kjer je cesta že od maja lani zaprta, je 630 tisoč evrov, v programu Ajda pa nam priznajo le 17 tisoč evrov škode za popravilo asfalta in za gramozno podlago po cenikih, čeprav so cene na trgu višje."

Za sanacijo prvih šestih plazov so morali sami zagotoviti 60 odstotkov sredstev

Za celovito sanacijo vseh posledic plazov na občinski infrastrukturi bi v občini potrebovali kar 25 milijonov evrov, po programu Ajda pa znaša višina ocenjene škode nekaj čez milijon evrov. Konec lanskega leta so s strani ministrstva za naravne vire in prostor prejeli dopis, v katerem jih pozivajo, da do 15. januarja predložijo prioritete sanacij plazov za pripravo rednega programa, vezanega na odpravo posledic zaradi poplav 4. avgusta 2023. Kot pojasnjuje župan, še zdaj ne vedo, kakšna so njihova merila, koliko sredstev bodo dejansko prejeli in ali se bodo sploh lahko lotili vseh sanacij. "Za posamezne plazove smo sicer dobili predplačila v višini 40 odstotkov ocenjene škode, kar predstavlja 350 tisoč evrov, sami pa moramo zagotoviti preostalih 60 odstotkov sredstev. Zato smo v lanskem letu sprejeli vso potrebno investicijsko dokumentacijo, v kateri smo ob državnem predujmu zagotovili 60 odstotkov občinskih sredstev, da smo se lahko lotili sanacije prvih šestih plazov in naročili še projektno dokumentacijo za nekatere druge plazove," razlaga Žmak. Nekatere od teh plazov so že sanirali, na drugih dela še niso končana. So pa že prevozne vse ceste, razen tiste pri domu starejših (Drankovec).

Ministrstvo za naravne in prostor je občine pozvalo, da za pripravo rednega programa, vezanega na odpravo posledic zaradi neurij s poplavami od 14. do 23. maja 2023, predložijo prioritete sanacij plazov do 22. januarja 2024. Ob tem je potrebno omeniti še, da je občina v program Ajda prijavila tudi škode, nastale na objektih v njeni lasti in v lasti fizičnih oseb.

Občine so v investicijskem krču

Ker je letni investicijski potencial občine Pesnica le okoli milijon evrov, bi lahko v naslednjih 25 letih sanirali samo plazove. "Močno upam, da bo država uspešna na področju črpanja evropskih sredstev, obljub je bilo veliko." Obilne padavine pa niso sprožile samo plazov, povzročile so še večje poškodbe na že prej razpokanih cestah, ki so zdaj še bolj poškodovane in grbinaste. "Brez evropskih sredstev se občine v Slovenskih goricah, močno sta prizadeti še sosednji Šentilj in Kungota, ne bodo mogle dolgoročno razvijati. Smo v krču, nujno potrebne investicije na področju kanalizacije, sanacij vrtcev in šol, ... se bodo tudi pri nas zamaknile, nekatere so se že. Vidi se, da se država preveč ukvarja sama s seboj in premalo z občinami. To je dejstvo, na katerega opozarjamo vsi župani. Na ta način se bodo lahko razvijale samo občine v osrednji Sloveniji, v lanskih neurjih prizadete lokalne skupnosti pa se bomo težko preživljale."

Velik hvala gasilcem, pripadnikom civilne zaščite, občinski upravi in ostalim, ki so pomagali

Župan Žmak se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljuje gasilcem, pripadnikom civilne zaščite, občinski upravi in ostalim prostovoljcem, ki so v času neurij delali tudi po 24 ur na dan. "Niso se zmenili ne za blato ne za naraslo vodo, delali so v vseh razmerah." Po uradnih podatkih so v lanskem letu gasilci z območja občine Pesnica opravili okoli 250 intervencij, v prejšnjih letih le okoli 40. Neuradno pa je bilo posredovanj gasilcev še več, dobrih 500, saj so velikokrat prehajali iz ene intervencije na drugo, česar pa sploh niso zabeležili.